Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Čas je za odpravo premika ure

575 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

V večjem delu evropskih držav poznamo prehod z uradnega na sončni čas, ki so ga vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, s čimer bi dosegli prihranke energije. A ta cilj ni bil nikoli dosežen. Premik ure znanstveno dokazano povzroča zdravstvene težave in povečuje tveganje za nesreče. V logistiki in prometu pa premik ure zvišuje administrativne stroške in povzroča dodatne stroške.

Znanstveniki so ugotovili, da premik ure vedno zmoti cirkadiani ritem, ki so ga raziskovali tudi letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino. To pogosto vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih povzroča tudi depresiji.

Nekateri fiziološki, vedenjski in biokemični procesi v telesu potekajo v približno 24 urnih ciklih, zato jih imenujemo cirkadiani cikli oz. ritmi (lat. circa – okoli, dies – dan). Mednje spadajo npr. menjava spanja in budnosti, stanja zavesti, nihanje telesne temperature, nivoja raznih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence, pojavljanje lakote itd. Znanih je več kot 100 bioloških procesov, ki se odvijajo v cirkadianem ritmu. V medicini so cirkadiani ritmi pomembni tudi zaradi časa pojavljanja nekaterih bolezni, njihove diagnoze in zdravljenja.

Trenutno (zimski, tudi sončni čas) čas je pravilen, saj je prirejen našemu evolucijskemu razvoju. Po premiku ure nekateri še kar nekaj dni nimajo pravega občutka za čas. Premik ure tudi ne prinaša več ekonomskih prihrankov, saj danes zaradi mehanizacije v kmetijstvu in industriji ne poznamo več tipičnih industrijskih delavcev, ki so morali vstajati čim bolj zgodaj, da bi prinesli večji dobiček.

Po osamosvojitvi se je naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Veliko Britanijo.

Evropski parlament ni edini, ki razmišlja o odpravi premika ure. O tem že razpravljata švedski in finski parlament, v več državah članicah pa podpisujejo peticije za odpravo premika ure.

Predlagam spremembo evropske direktive iz leta 2001 o ureditvi poletnega časa, ki določa dve spremembi letno, v marcu in oktobru.

Sem proti premikanju časa. To se mi ne zdi smiselno.

38 glasov
4 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR F Ferenc 72 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14.01.2019

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Premikanje ure je bilo na ravni EU nazadnje urejeno z Direktivo 2000/84/ES. Pobudnik pravilno navaja, da je ureditev sezonskega premikanja ure (marca in oktobra) zadnja leta naletela na številne kritike in pobude za njeno odpravo. Med drugimi je na to temo sprejel resolucijo tudi Evropski parlament in pozval Evropsko komisijo k ukrepanju.

Slovenska zakonodaja, ki ureja sezonsko premikanje ure, Zakon o računanju časa ter Uredba o določitvi obdobja poletnega časa, temelji na omenjeni direktivi 2000/84/ES.

Pobudnik predlaga spremembo evropske direktive iz leta 2001 (Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. januarja 2001 o ureditvi poletnega časa). Vlada republike Slovenije sicer nima pristojnosti, da bi spreminjala ali predlagala spremembo direktive, zato na osnovi te pobude ne more ukrepati. Pobude za spremembo pravnih aktov Evropske unije je treba nasloviti na Evropsko komisijo.

Ne glede na to pa želimo pobudnika obvestiti, da je Evropska komisija že 13. 9. 2018 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES. Namen tega predloga je ukinitev sezonskega premikanja ure in prehod na stalni čas, ki si ga države članice sicer samostojno izbirajo. Evropska komisija je predlagala, da bi premikanje ure ukinili že leta 2019, vendar se je že po uvodnih razpravah v Svetu EU (kot enem od zakonodajnih organov EU) izkazalo, da to ni izvedljivo in da bo za dogovor med državami članicami in v Evropskem parlamentu (kot drugem od zakonodajnih organov v EU) potrebnega več časa. Poleg tega so tudi različni deležniki pozvali k daljšemu prehodnemu obdobju, da se lahko prilagodijo na nov pravni režim.

Republika Slovenija je stališče k predlogu direktive sprejela na Seji Državnega zbora Republike Slovenije decembra 2018. Stališče načeloma podpira ukinitev premikanja ure pod določenimi pogoji, zlasti uskladitvi stalnega časa med sosednjimi državami članicami in po ustreznem prehodnem obdobju.

Trenutno torej v zakonodajnih telesih EU poteka obravnava predloga Evropske komisije za ukinitev premikanja ure. Dogovora o predlogu pa ne pričakujemo pred koncem 2019.

Postopek se vodi pod medinstitucionalno oznako 2018/0332(COD), spremljati ga je mogoče na spletni strani Evropskega parlamenta.

Priloge:

Komentarji