Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Regionalizacija držav po švicarskemu vzoru(kantoni) in zmanjšanje števila občin

3210 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

Ker je Slovenija zelo razdeljena država, tako politično, kot ekonomsko, predlagam, da se po švicarskem vzoru regionalizira državo. V Sloveniji je politika deljena predvsem na urbano in regionalno politiko. Slovenija kot država je vodena iz enega centra in to je Državni zbor v Ljubljani. Vsi davki se odtekajo v en center, to je Ljubljana. Iz tega centra se denar nato porazdeli ostalim občinam. Če bi državo razdelili na regije/kantone, bi se povečalo število zaposlenih v javni upravi. Zato predlagam, da se zmanjša število občin in raje uvede regije/kantone. Slovenijo bi enakomerno razdelili med 10 regij/kanton tako, da bi vsaka regija/kanton imel/a 200000 prebivalcev. Tako bi zmanjšali moč predstavniške demokracije in povečali moč participativne demokracije. Demokracija zelo lepo deluje v majhnih državah, v tem primeru regijah/kantonih. V stari Grčiji so v mestnih državicah(polisih) uporabljali neposredno demokracijo. To je bilo možno, ker so bile državice majhne (od 1000 do 10000 prebivalcev). V večjih državah pa neposredna demokracija ne bi več delovala. V našem primeru bi uvedli polneposredno demokracijo. Torej, na državni ravni bi še vedno imeli predstavniško demokracijo, na reginalni ravni pa neposredno, posvetovalno, konsenzualno demokracijo ali kombinacijo vseh treh. To bi bilo seveda določeno z ustavo, katere zakone in pristojnosti upravlja regija in katere upravlja država. Torej, na regionalni ravni bi imelo veliko moč ljudstvo, na državni ravni pa država oz. državni zbor. Davke bi ljudstvo plačevalo regijam, ne državi. Prepir bi bil zagotovo manjši.

Če pogledam zgodovino, večja kot je bila država, večje je bilo sovraštvo med samimi ljudmi v njej. Spomnimo se stare Jugoslavije, ko nihče ni hotel biti odvisen od volje Beograda. Sedaj pa nobeden noče biti odvisen od volje Ljubljane. To se dogaja tudi sedaj v nekaterih zahodnih državah. Katalonci in Baski se hočejo osamosvojiti od Španije, ker nočejo več biti odvisni od Madrida. Škotska in Severna Irska imata tudi željo po osamosvojitvi, ker nočeta biti odvisni od Londona. Vojen med centralizmom in regionalizmem je kar precej. To so nekateri dokazi, ki kažejo na to, da bi reginalizacija prinesla manj sovraštva med ljudmi v državi. Upam, da vas je moj predlog prepričal, ali pa vsaj dal malo misliti.

Lp

25 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mlad26 45 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


21. 7. 2010

Odziv Službe Vade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Predlog oziroma stališče se nanaša na regionalizacijo države po švicarskem vzoru in zmanjševanje števila občin. Pri pripravi zakonodaje s področja decentralizacije in regionalizacije Slovenije na pokrajine smo izvedli analizo, ki je obsegala vrsto držav, med drugim tudi Švico. Po švicarski ustavi je Švica federacija, ki jo tvorijo kantoni in švicarsko ljudstvo. Iz tega dejstva izhaja tudi drugačna upravno-pravna ureditev, kot je poznana v drugih evropskih državah. V preteklosti je šlo za povezovanje kantonov v konfederacijo oziroma federacijo (odvisno od obdobja) in torej ni šlo za proces decentralizacije osrednje oblasti na kantonalni nivo. Švica ima 7,5 mio prebivalcev, kantonov je 26 (povpr. ima 288.000 preb., največji je Zurich z 1,280 mio preb., najmanjši je Appenzell Innerrrhoden s 15.300 preb.). Občin je 3.015 (povpr. 2.480 preb.). V odnosih med zvezno oblastjo in ostalimi teritorialnimi strukturami je velik poudarek na neodvisnosti posameznih enot, ob tem, da gre za veliko stopnjo koordinacije in sodelovanja. Kantoni so neodvisni v okviru svojih pristojnosti, podrejeni pa zveznim zakonom, občine pa morajo delovati v okviru kantonalne zakonodaje. Zato je položaj občin odvisen od posameznega kantona in ni enotne »švicarske ureditve na lokalni ravni«. Vsak kanton ima svojo ustavo in veliko pristojnosti, saj na zvezni ravni ostaja pristojnost za urejanje zunanjih zadev, varnosti, obrambe, civilne zaščite (vendar zopet ne izključna). Vsa ostala področja (tudi sodna oblast) so v pristojnosti kantonov in občin, vendar se povsod poudarja sodelovanje federacije pri urejanju zadev (npr. avtocest, čezalpskih povezav, gorskih poti …). Veliko pristojnosti je deljeno med vse tri ravni (varnost, pravosodje, univerze, socialna varnost, prostorsko planiranje, stanovanja, avtoceste, letališča …). Seveda bomo tudi v prihodnje pri pripravi zakonodaje s področja decentralizacije in regionalizacije analizirali švicarsko ureditev.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 11. 6. 2010 | 19:58:52

Regionalizacija držav po švicarskemu vzoru(kantoni) in zmanjšanje števila občin

Pozdravljeni!

Ker je Slovenija zelo razdeljena država, tako politično, kot ekonomsko, predlagam, da se po švicarskem vzoru regionalizira državo. V Sloveniji je politika deljena predvsem na urbano in regionalno politiko. Slovenija kot država je vodena iz enega centra in to je Državni zbor v Ljubljani. Vsi davki se odtekajo v en center, to je Ljubljana. Iz tega centra se denar nato porazdeli ostalim občinam. Če bi državo razdelili na regije/kantone, bi se povečalo število zaposlenih v javni upravi. Zato predlagam, da se zmanjša število občin in raje uvede regije/kantone. Slovenijo bi enakomerno razdelili med 10 regij/kanton tako, da bi vsaka regija/kanton imel/a 200000 prebivalcev. Tako bi zmanjšali moč predstavniške demokracije in povečali moč participativne demokracije. Demokracija zelo lepo deluje v majhnih državah, v tem primeru regijah/kantonih. V stari Grčiji so v mestnih državicah(polisih) uporabljali neposredno demokracijo. To je bilo možno, ker so bile državice majhne (od 1000 do 10000 prebivalcev). V večjih državah pa neposredna demokracija ne bi več delovala. V našem primeru bi uvedli polneposredno demokracijo. Torej, na državni ravni bi še vedno imeli predstavniško demokracijo, na reginalni ravni pa neposredno, posvetovalno in konsenzualno ali kombinacijo vseh treh. To bi bilo seveda določeno z ustavo, katere zakone in pristojnosti upravlja regija in katere upravlja država. Torej, na reginalni ravni bi imeli veliko moč ljudstvo, na državni ravni pa država oz. državni zbor.

Verzija predloga z dne, 11. 6. 2010 | 20:01:34

Regionalizacija držav po švicarskemu vzoru(kantoni) in zmanjšanje števila občin

Pozdravljeni!

Ker je Slovenija zelo razdeljena država, tako politično, kot ekonomsko, predlagam, da se po švicarskem vzoru regionalizira državo. V Sloveniji je politika deljena predvsem na urbano in regionalno politiko. Slovenija kot država je vodena iz enega centra in to je Državni zbor v Ljubljani. Vsi davki se odtekajo v en center, to je Ljubljana. Iz tega centra se denar nato porazdeli ostalim občinam. Če bi državo razdelili na regije/kantone, bi se povečalo število zaposlenih v javni upravi. Zato predlagam, da se zmanjša število občin in raje uvede regije/kantone. Slovenijo bi enakomerno razdelili med 10 regij/kanton tako, da bi vsaka regija/kanton imel/a 200000 prebivalcev. Tako bi zmanjšali moč predstavniške demokracije in povečali moč participativne demokracije. Demokracija zelo lepo deluje v majhnih državah, v tem primeru regijah/kantonih. V stari Grčiji so v mestnih državicah(polisih) uporabljali neposredno demokracijo. To je bilo možno, ker so bile državice majhne (od 1000 do 10000 prebivalcev). V večjih državah pa neposredna demokracija ne bi več delovala. V našem primeru bi uvedli polneposredno demokracijo. Torej, na državni ravni bi še vedno imeli predstavniško demokracijo, na reginalni ravni pa neposredno, posvetovalno, konsenzualno demokracijo ali kombinacijo vseh treh. To bi bilo seveda določeno z ustavo, katere zakone in pristojnosti upravlja regija in katere upravlja država. Torej, na regionalni ravni bi imelo veliko moč ljudstvo, na državni ravni pa država oz. državni zbor.

Če pogledam zgodovino, večja kot je bila država, večje je bilo sovraštvo med samimi ljudmi v njej. Spomnimo se stare Jugoslavije, ko nihče ni hotel biti odvisen od volje Beograda. Sedaj pa nobeden noče biti odvisen od volje Ljubljane. To se dogaja tudi sedaj v nekaterih zahodnih državah. Katalonci in Baski se hočejo osamosvojiti od Španije, ker nočejo več biti odvisni od Madrida. Škotska in Severna Irska imata tudi željo po osamosvojitvi, ker nočeta biti odvisni od Londona. Vojen med centralizmom in regionalizmem je kar precej. To so nekateri dokazi, ki kažejo na to, da bi reginalizacija prinesla manj sovraštva med ljudmi v državi. Upam, da vas je moj predlog prepričal, ali pa vsaj dal malo misliti.

Lp

Komentarji