Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Nezadostna podpora

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Zoisove štipendije

3640 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Pozdravljeni, pred leti ste (morda že prejšnja vlada, ne vem in sploh ni pomembno) hudo zaostrili kriterije za pridobitev Zoisove štipendije. Logičen ukrep, saj je bila država v precej hudi finančni krizi in se je varčevalo na marsikaterem področju. Danes pri prehodu iz srednje šole na fakultete Zoisovo štipendijo dobi veliko manj dijakov kot pred omenjeno spremembo, saj mora dijak kot pogoj doseči izjemne dosežke na različnih tekmovanjih. To je pravzaprav zelo težko. Predstavljajte si nekoga, ki ga zanimajo matematika, fizika, kemija ... Prijavi se na marsikatero tekmovanje in ker v tem sploh ni tako slab doseže srebrno Vegovo priznanje na regijskem tekmovanju, ki pa ne šteje, ker ni potekalo (do leta 2016) na državni ravni, čeprav se je tak tekmovalec uvrstil med cca. 10 najboljših v svoji regiji. Edino, kar je štelo, so bila zlata priznanja, ki pa jih vsako leto podelijo nekaj čez 30 na letnik. Znajti se med trideseterico je zares težko. Recimo, da sodeluje še na tekmovanju iz fizike, kjer je zlato priznanje sploh težko dobiti (dobi ga okrog 10 dijakov na eno izmed štirih tekmovalnih skupin -> cca 10 na generacijo). Po drugi strani pa isti dijak doseže na maturi odličen uspeh (zlata matura), pa za to ni nagrajen s Zoisovo štipendijo. Menim, da je vsekakor treba nagraditi nadarjene učence, ki dosegajo prva mesta na tekmovanjih, a bi si nagrado zaslužili tudi dijaki, ki dosežejo izjemen uspeh na maturi. Matura ne pokaže le talenta, ampak tudi delovne navade, pridnost, posvečenost šoli ... In te lastnosti so po mojem mnenju na študiju in delovnem mestu kasneje celo bolj pomembne kot zgolj talent. Treba je tudi delati. In dijakom, ki so zares pridni, pa ne dobijo Zoisove štipendije je lahko zato resnično hudo. Razumem, da so ocene na posameznih šolah precej subjektivne narave, matura pa povsem jasno izloči (vsako leto enak delež) dijakov z odličnim znanjem, zato bi morala biti matura najpomembnejši kriterij za Zoisovo štipendijo, zlata matura pa bi mogla avtomatično dijaku zagotoviti štipendijo.

Sem pa tudi za to, da se kriteriji za ohranitev štipendije na fakultetah določajo glede na težavnost fakultete. Težavnost bi določili na osnovi povprečne ocene na maturi vseh vpisanih študentov v prvi letnik (na elektru, matematiki, fiziki, medicini, farmaciji, strojništvu, pravu... so dijaki v povprečju z boljšimi uspehi iz srednje šole kot na marsikateri drugi fakulteti...) Glede na populacijo študentov pa bi potem med njimi izluščil nek delež študentov, glede na ocene, ki bi dobili štipendijo. Boljši kot bi bil začetni rezultat (tj. ocena iz mature), večji delež študentov na tej fakulteti bi dobilo Zoisovo štipendijo). Resnično ni enako težko imeti povprečja 9 na medicini ali pa na kakšnem "levem" faksu ... Če pa bi določili le nek delež študentov, ki bi bil na vseh fakultetah enak, ki bi dobili štipendijo pa tudi ne bi bilo pošteno, saj je jasno da je nek študij težji (se nanj vpišejo boljši) kot nek drug (se vpišejo v povprečju slabši iz srednje šole). Zato bi torej na fakultetah z vpisanimi boljšimi dijaki dobil večji delež Zoisovo štipendijo kot na fakultetah s slabšimi dijaki iz mature.

Po drugi strani se dogaja "beg možganov", ker dovolj delovnih mest za znanstvenike pri nas ni, država pa ne zna spodbuditi ostajanja takšnih kadrov doma. Že s finančno spodbudo ob študiju bi marsikomu polepšala življenje v Sloveniji in ga na ta način zadržala. Da povzamem, menim, da bi država morala več denarja nameniti talentiranim pa tudi pridnim marljivim študentom (za zlato maturo moraš biti tudi nekoliko nadarjen, medtem ko za pridobitev priznanj iz naravoslovnih tekmovanj moraš biti zares genij). Marljivi študenti so zagotovo tudi marljivi delavci, ki lahko veliko pripomorejo k razvoju družbe. Lp

7 glasov
3 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR M marjan97 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE

Komentarji