Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Ponovna uvedba možnosti rednega vzporednega in zaporednega študija

4260 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam, da se ponovno (kakor je bilo to pred študijskim letom 2013/014 že možno) uvede določeno število mest na rednih študijskih programih, ki bi bila namenjena vzporednemu in zaporednemu študiju.

Cilj takega ukrepa bi bil, da se vsem, ki jih -poleg področja njihovega primarnega študija- zanima še kakšno drugo področje in so motivirani za študij (ter so to v preteklosti že dokazali) omogoči dodaten brezplačen študij. V primeru, da študent študija ne bi dokončal, bi moral šolnino vrniti.

----

Nekoliko širša obrazložitev:

Leta 2013 je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ukinilo možnost vzporednega in zaporednega brezplačnega študija. Argumenti ministrstva so bili, da (povzeto po www.souvizija.si/oddaje/studentske-zadeve/ukinitev-vzporednega-zaporednega-studija-0):

1) s tem omejujejo fiktivne vpise ter

2) je to v skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 ( pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa ). Omenjena resolucija v poglavju "Socialna razsežnost" dejansko navaja, da naj država posamezniku financira le en 1. in en 2. stopenjski program (glej poglavje 2.7 in 39. ukrep). S tem ukrepom naj bi zagotovili večjo in bolj pravično dostopnost do brezplačnega študija in transparenten sistem za socialne trnasferje študentov.

Moj pogled na oba argumenta:

1) Fiktivi vpisi so takrat (današnje situacije ne poznam dovolj dobro) dejansko predstavljali velik problem, ki pa se mora, po mojem mnenju, reševati z večjim nadzorom in kaznovanjem nezaključenega študija in ne z ukinjanjem vzporednega in zaporednega študija.

2) S cilji navedenimi v resoluciji se strinjam, vendar menim, da je ukrep 39. zapisan tako, da zagotavlja, da je enostavno zagotoviti nadzor nad socialnimi transferji študentov (cilj 3 in poglavju 2.7.1.), hkrati pa ni v skladu s ciljema boljše dostopnosti študija in vseživljenskega učenja (cilja 1 in 2 v poglavju 2.7.1). Še bolj kot neskladnje s cilji "Socialne razsežnosti" pa je problematično to, da ta ukrep omejuje dostop do znanja najbolj nadarjenim in zavzetim študentom, ki bodo v prihodnosti najbolj verjetno prinašali dodano vrednost slovenskemu gospodarstvu in družbi.

12 glasov
3 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR A av 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19.04.2017

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Do sprejetja Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) leta 2011 so visokošolski zavodi razpisovali tako redna kot izredna vpisna mesta za vzporedni študij in študij diplomantov. NPVŠ, ki je na novo določil usmeritve slovenskega visokošolskega sistema, je v delu socialna razsežnost navedel, da se v prihodnje želi omogočiti študij brez šolnin, vendar pravičneje in v luči vseživljenjskega življenja. Država bo posamezniku plačala stroške študija za prvo študijsko stopnjo kadarkoli v življenju, vendar le štiri oziroma pet let v polnem obsegu. Skladno s tem je bila sprejeta tudi odločitev vlade, da ne da več soglasja k rednim vpisnim mestom za vzporedni študij in študij diplomantov na prvi stopnji.

Tako so javni in koncesionirani visokošolski zavodi nekaj let (študijsko leto 2013/14, 2014/15 in 2015/16) razpisovali le izredna vpisna mesta za vzporedni študij in študij diplomantov za prvo stopnjo študija, za študijsko leto 2016/17 in 2017/18 pa je Vlada dala soglasje ponovno tudi k rednim vpisnim mestom za vzporedni študij in študij diplomantov. Nekateri visokošolski zavodi oziroma študijski programi tako zadnji dve leti spet razpisujejo redna vpisna mesta, nekateri pa le izredna. Do sprejetja novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K), ki je začela veljati 15. decembra 2016, je veljalo, da če je kandidat bil sprejet na redna vpisna mesta za vzporedni študij (na javnih in koncesioniranih študijskih programih), potem za njegov študij ni bilo predvideno plačilo šolnine, za izredni način študija pa je šolnina bila predvidena. S sprejetjem ZViS-K, pa je prišlo do spremembe, saj 77. člen, ki govori o šolninah in drugih prispevkih za študij, v četrtem odstavku pravi, da se »državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnina lahko zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta v skladu s 70. členom tega zakona na prejšnjem študijskem programu.«

Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2017/18 razpisuje dva prijavna roka za vzporedni študij in študij diplomantov. Prvi prijavni rok je potekal od 6. februarja do 3. marca 2017, drugi prijavni rok pa bo potekal od 1. do 15. septembra 2017. Število vpisnih mest za posamezen študijski program je navedenih v razpisu, ki je objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Komentarji