Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Ukinitve omejitve pri odpiranju d.o.o.-jev

7440 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Lep pozdrav

Sem direktor podjetja, kjer 99 % prihodkov ustvarimo v tujini in kjer 90 % dobička investiramo v razvoj. Del razvoja je tudi ustanavljanje podjetij, kjer v solastnistvo povabimo kljucne ustvarjalce (zaposlene) in kamor prenesemo tudi intelektualno lastnino, ki je bila do tega trenutka ustvarjena. Rezultat tovrstne prakse je viden v sledecih podjetij: www.toshl.com www.toonia.com www.trickytribe.com

Hkrati smo tudi zelo aktivni mikro investitor v start-upe.

Zadnji zakon o gospodarskih druzbah , 10 člen a, pa zaradi (predvidevam) izkoriščanja nekaj gospodarskih kriminalcev, ki jih drzava ni bila sposobna drugace sankcionirati, dobesedno omejuje, ce ze ne preprecuje naso dejavnost in aktivno vlaganje v nova podjetja.

Ta clen namrec de-fakto preprecuje ustanavljanje ali dokapitalizacijo podjetij, kar pomeni, da dobesedno ubija podjetnistvo in investitorstvo. Za sirso javnost je tukaj se copy/paste clena:

(3) Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev.

Je res, da pozneje zakon doloca se robne pogoje, ko se ta, torej 3. odstavek, ne uposteva:

Omejitev iz tretjega odstavka tega člena ne velja, če družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo naslednje pogoje:

- imajo odprt transakcijski račun;

- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

- nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini 50 eurov in

- ima neprekinjeno vsaj en mesec zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, za najmanj polovični delovni čas.

Praksa v podjetju, kjer sem član kolektiva, pa kaže, da se teh robnih pogojev v praksi ne uposteva oz. se jih ne uposteva pravilno, hkrati pa ni neke enostavne, hitre poti, kjer bi lahko nasprotovali odlocitvi in obrazlozili situacijo ali celo namignili na birokratske nesmisle, ki skodujejo nasemu podjetju in drzavi (in s tem davkoplacevalcem).

Kot receno, se mi dozdeva, zakaj je parlament tak zakon sprejel, a se hkrati spet ni vprasal, koliko legitimnih podjetnikov bo s tem hendikepiral in jih silil v odpiranje podjetij v tujini, kar se je zgodilo tudi v nasem primeru.

Torej, moj predlog je, da se bistveno prevetri ta zakon, vsaj ta člen. Razen ce si kot drzava ne zelimo: - kakovostnega podjetnistva - solastniske udelezbe zaposlenih - uspesnih startupov - kvalitetnih rezultatov Slovenskega podjetniskega sklada (kjer smo tudi mi aktivni) - tehnoloskih in socialnih prebojev iz povprecnega gospodarstva v vodilna gospodarstva

Ce si ne, bi bilo mogoce tudi pravicno to naglas povedat, da se podjetniki v Sloveniji prenehamo truditi in bojevati z mlini na veter.

34 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR A Andraž Logar 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


13.02.2017

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

ZGD-1 določa omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika, katerih glavni namen je preprečevanje ustanavljanja družb ter samostojnih podjetnikov in pridobivanje poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb. Navedene omejitve so bile prvič uvedene z novelo ZGD-1H (Uradni list RS, št. 82/13), s katero je bila vzpostavljena tudi elektronska platforma, ki omogoča samodejno ugotavljanje okoliščin, v zvezi z omejitvami vpisa, še pred oddajo vloge za vpis v sodni oziroma Poslovni register. Prav zaradi porasta nepoštenih poslovnih praks na področju ustanavljanja podjetij, pa je ministrstvo z namenom zajezitve le teh, 2 novelo ZGD-1l (Uradni list RS, št. 55/15), ki je začela veljati 8. 8. 2015 sprejelo dodatne ukrepe ter nadgradilo ureditev 10. a člena.

ZGD-1 v prvem odstavku 10a. člena tako določa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:

  • ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;
  • ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  • ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  • ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
  • ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
  • Dodatno varovalko, katere namen je v preprečevanje veriženja družb (Pri veriženju podjetij govorimo o tem, da lastnik neplačane obveznosti pusti na starem podjetju, na novo pa prenese poslovanje.) in kopičenja družb na "zalogo" (ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države), pa predstavlja 3. odstavek 10.a člena ZGD-1. V skladu z omenjeno določbo ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Ker ukrep omejevanja ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo ni namenjen osebam s poštenimi poslovnimi nameni, so v četrtem in petem odstavku predvidene izjeme kdaj ne velja generalna prepoved ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Ukrep ne velja za srednje in velike družbe (sem se med drugim prištevajo banke, zavarovalnice in družbe, ki kotirajo na borzi) ter za DUTB in če je bil delež v družbi z omejeno odgovornostjo pridobljen na podlagi prestrukturiranja, ter če je oseba pridobila delež na podlagi dedovanja. Omejitev ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo tudi ne velja, če vse družbe, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila delež aktivno poslujejo. Torej taka oseba nima namena ustanoviti prazne družbe na zalogo, zato je ni primerno omejevati. V skladu z določbo petega odstavka 10.a člena pa mora delujoča družba zadostiti naslednjim merilom oziroma pogojem: da ima družba odprt TRR, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, ter da ima vsaj en mesec zaposleno eno osebo za polovični delovni čas. Če je oseba v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo, ki bo izpolnjevala vse prej navedene pogoje, zanjo ne velja generalna omejitev ena družba v treh mesecih. Navedene izjeme omogočajo, da omejitev ustanavljanja prizadene zgolj tiste družbe z nepoštenimi poslovnimi nameni, ne pa tudi ostalih. Prav tako obstoječa elektronska platforma omogoča, da informacijski sistem ob oddaji predloga za vpis avtomatično zazna procesno oviro (oziroma obstoj okoliščine zaradi katere vpis ni dovoljen - Z uvedbo 10. a člena je bila namreč uvedena elektronska platforma, ki omogoča da se preko sistema e-VEM na podlagi neposredne elektronske izmenjave podatkov med javnimi registri in sistemom e-VEM, preveri ali obstajajo zakonske omejitve zaradi katerih vpis v sodni oziroma poslovni register ni dovoljen.), zato navedene določbe v praksi ni mogoče obravnavati drugače, kot to navaja predlagatelj.

    Nadalje bi želeli izpostaviti, da so omejitve ustanavljanja predvsem odraz dosedanjih anomalij pri delovanju podjetij in podjetnikov, kot so veriženje podjetij z obsežnim ustanavljanjem novih družb (tudi 1000 podjetij) s strani enega ustanovitelja, izogibanje pri plačilih zaposlenim tako z vidika plače kot dajatev in izogibanjem vsem drugim pravnim in podjetniško naravnanim normam, na katere je bilo ministrstvo opozorjeno s strani tako laične kot tudi strokovne javnosti. Po strokovni preučitvi omenjene problematike, ter tehtni presoji vseh veljavnih omejitev, je ministrstvo ocenilo, da so omejitve ustanavljanja nujno potrebne in upravičene z vidika javne koristi. Ker gre za občutljiv poseg v ustavno pravno varovano pravico do svobodne gospodarske pobude, je ministrstvo še posebej pazilo na sorazmernost sprejetih ukrepov. V fazi sprejemanja nove ureditve je tako opravilo vrsto posvetovanj z različnimi deležniki, ter na podlagi prejetih informacij opravilo tudi analizo vplivov na gospodarstvo.

    V zvezi z navedenim bi želeli opozoriti tudi na mnenje Ustavnega sodišča, ki je že večkrat poudarilo (npr. v odločbi št. U-l-16/98 z dne 5. 7. 2001, Uradni list RS, št. 62/01, in OdI.US X. 144), da skrajno Iiberalistično pojmovanje podjetništva ni v skladu z Ustavo. Zakonodajalec lahko ne le predpiše način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude skladno z drugim odstavkom 15. člena Ustave, ampak lahko določene oblike podjetništva tudi omeji skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Če je za to izkazana javna korist (varstvo zdravja ali življenja ljudi, varstvo narave, varstvo potrošnikov, zaposlenih ipd.), lahko določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje, ki pomenijo omejitev svobodne gospodarske pobude. Ministrstvo tako ocenjuje, da sprejeti ukrepi in rešitve predstavljajo pomemben korak k omejevanju porasta števila primerov namernega izčrpavanja podjetij ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države, zato so nujni in upravičeni.

    V skladu z vsem navedenim na ministrstvu menimo, da so določbe veljavne zakonodaje (ZGD-1) ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti.

    Priloge:

    Komentarji