Objavijo se naj sklepi tožilcev poimensko z imenom in priimkom tožilca, ki so zavrgli ovadbo in so oškodovanci prevzeli pregon in dosegli obsodilno sodbo. Primerno bi bilo na spletni strani vrhovnega tožilstva ali ministrstva za pravosodje
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po načelu legalitete kazenskega pregona je državni tožilec dolžan začeti kazenski pregon in pri njem vztrajati, če je podan utemeljen sum, da je ovadena oseba storila kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Tožilčeva ocena o neobstoju zakonskih pogojev za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega pregona je lahko iz različnih razlogov nepravilna, zato je oškodovancu, kot korektiv zoper takšno odločitev državnega tožilca dana pravica, da sme pod določenimi pogoji sam začeti oziroma nadaljevati kazenski pregon zoper obdolženca.
Kot izhaja iz pobude, bi objava sklepa o zavrženju kazenske ovadbe morala vsebovati osebno ime državnega tožilca. Ob navedenem menimo, da objavljeni sklep ne bi smel vsebovati identifikacijskih podatkov oziroma drugih primerljivih podatkov o žrtvah kaznivih dejanj (oškodovanci) in domnevnih storilcih. Sama objava sklepa o zavrženju ovadbe brez priložene objave morebitne pravnomočne sodbe, tako po vašem kot po našem mnenju ne bi pripomogla k transparentnosti delovanja državnega tožilstva. V zvezi z navedenim tudi menimo, da bi v primeru objav sodbe, morale biti objavljene vse sodbe (tako tudi oprostilne in zavrnilne), saj bi samo tak način omogočil ustrezen zunanji pregled delovanja državnih tožilstev. Navedene sodbe bi seveda morale biti objavljene v anonimizirani obliki, tako kot tudi sklepi o zavrženju kazenskih ovadb.
Zaključno še pojasnjujemo, da na Ministrstvu za pravosodje predvsem zaradi uskladitve z zadnjo novelo Zakona o sodiščih (ZS-L, Uradni list RS, št. 17/15), pripravljamo posodobitev Sodnega reda s ciljem še večje preglednosti delovanja sodstva. Z novim, posodobljenim Sodnim redom se med drugim predlaga tudi dostopnost do vsebine sodnih odločb prek spletnih strani slovenskega sodstva v strojno berljivi obliki, ter vpogled v podatke iz vpisnikov. Dostopnost (tudi prvostopenjskih) sodnih odločb bo zagotovljena postopno, v skladu s tehničnimi možnostmi. Ob tem še izpostavljamo, da bo v sodnih odločbah zagotovljena ustrezna anonimizacija strank po utečeni praksi, iz sodne odločbe pa bo razvidno tudi ime predsednika senata oziroma sodnika posameznika, ki je odločal v zadevi. Po uvedbi tega novega sistema bomo posebej proučili, kako zagotoviti objavljanje sklepov o zavrženju kazenskih ovadb in povezanih sodb.