slovenska južna meja
najprej nekaj pojasnil:
1.
z nastankom nove države slovenije je bilo določeno, da je meja med republikama še naprej enaka. v bistvu ne vidim nobenega vprašanja več. katastrski načrti so popolnoma jasni.
2.
z odločitvijo, kakršna je omenjena v 1. točki, je bila sloveniji narejena nova krivica: ves čas odkar sta coni A in B pripadli vsaka svoji državi, je bilo jasno, da je del slovenske zemlje ostal v italiji, del hrvaške zemlje (če se že strinjamo z republiško mejo) pa na hrvaškem in bi morali torej z razpadom jugoslavije hrvati sloveniji dati ustrezen del zemlje v razmerju, kakor smo jo slovenci z določitvijo con A in B zgubili.
3.
ves čas obstoja FNRJ oziroma SFRJ je že vsak osnovnošolček vedel, da je konec hrvaške meje, ki teče najprej po strugi dragonje, na rtu savudrija in edina zadrega je bila, kako bo meja od piranskih solin do savudrije potekala po stičišču kopnega in morja, ko pa ima ta linija zaradi bibavice geografsko nestalno vrednost in bi to vprašanje lahko preprosto rešili tako, kakor je običaj z mednarodne meje, kjer obstaja obmejni pas, ki v določenem smislu ni nikogaršenj oziroma spada pod nadzor vojske. (Tukaj o teh podrobnostih ne bi razpletal, vendar težava ni tako velika, kakor je nastala takrat, ko si je nek pohlepen hrvat izmislil, da hoče imeti pol piranskega - ne savudrijskega! - zaliva)
4.
naša edina napaka pri tem je bila prvzaprav v tem, da nismo istočasno čisto mirno zahtevali mejo na mirni, pač pa smo se začeli cufati z njimi, da nimajo prav.
5.
poglejmo načrte meja v prejšnjih stoletjih ali še dalj nazaj in popolnoma jasno je, da določitev kakršne koli meje nikoli ni dokončna, dokončno pa je, da smo v vseh dolgih stoletjih končno zrasli v državo (ker si jo kot ljudje zaslužimo) in da se bo ta rast nadaljevala!
in sedaj moj predlog
še preden ga napišem, naj povem, da se mi zdi za malo, da so zamisel dr. bučarja , da bomo to vprašanje najbolje rešili s plebiscitom prebivalcev na prizadetih območjih, oziroma v istri, zavrnili, češ, da ni več dovolj časa. seveda je dovolj časa in kakor se vse sedaj razvija, ga bo še več; torej naj plebiscit bo!
predlagam torej, da se ne pogajamo več samo o tem, če je meja med slovenijo in hrvaško na reki mirni v istri (če je mesto reka z območjem do crikvenice slovensko, bom zanemaril), pač pa hrvatom ponudimo, da nam končno prepustijo otok lastovo kot del slovenskega ozemlja, saj smo ga ves čas turizma v naši zadnji skupni državi okupirali slovenci. s tem bomo lahko potegnili vzporednico z danci, ki imajo daleč pod švedsko svoj bornholm. osebno sem prepričan, da bojo lastovčani nad to ponudbo navdušeni.