Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

pokojninska reforma ne sme učinkovati za nazaj!

2727 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da odpravi nepravično in protiustavno prakso, da pokojninske reforme učinkujejo tudi "za nazaj".

Delavec, ki je pred desetletji vstopil v pokojninsko zavarovanje, je družbeno pogodbo "podpisal" pod točno določenimi pogoji. Za določen odstotek prispevne stopnje mu je država obljubila, da se bo lahko upokojil pri določeni starosti in doseženi delovni dobi ter da bo njegova pokojnina znašala določen odstotek plače, ki jo je prejemal v določenem obdobju.Potem nastopi pokojninska reforma, ki enostransko spremeni pogoje. Kljub temu, da je delavec leta in leta plačeval zavarovalno premijo z obljubo, da se bo upokojil pod določenimi pogoji, se ti pogoji kar naenkrat poslabšajo, seveda v škodo delavca. To je krivično in protiustavno in dolgoročno lahko privede do situacije, da kljub zelo dolgi delovni dobi in več 100.000 EUR vplačanim prispevkom, delavec pokojnine ne bo dobil oz. bo le ta mizerno nizka.

Vladi zato predlagam, da vpelje sistem "benifikacije", s katerim bi se že oddelana delovna doba povečala za "faktor spremembe zavarovalnih pogojev".

Primer:

Delavec 20 let plačuje prispevke, kar naj bi mu omogočalo upokojitev pri 60. letih in penzijo v višini 80% plače.

Pokojninska reforma podaljša delovno dobo za 5 let in zniža pokojnino za 10%. Že oddelana delovna doba 20 let se benificira s "faktorjem spremembe zavarovalnih pogojev", ki znaša:

F = (65/60) x (80/70) = 1,23

Delavcu se torej namesto 20 let prizna 24,6 let delovne dobe.

18 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ahac36 nuncij 147 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 8. 2015

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Hkrati v zvezi s posredovanim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obsega obsežno tematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki predstavlja enega izmed temeljih socialnih sistemov v Republiki Sloveniji, na podlagi katerega se zavarovanci zavarujejo za primer nastopa rizika starosti, smrti in invalidnosti. Pri oblikovanju zakonodaje je treba poseben poudarek nameniti dolgotrajnosti zavarovanja ter prejemanja pravic na podlagi takega zavarovanja, saj se posameznik v predmetnem sistemu tekom svojega življenja znajde v različnih vlogah (kot zavarovanec ali pa kot upravičenec do pravic po tem sistemu). Prav dolgoročnost predmetnega sistema je bistvenega značaja pri oblikovanju pravil zavarovanja, ki ne omogoča hitrih sprememb, kljub temu da ga je treba prilagajati vsakokratnim družbenim okoliščinam.

Zaradi neugodnih demografskih napovedi, gospodarske situacije in višanja primanjkljaja pokojninske blagajne, ob povišanju dolgoživosti zavarovancev, se je zakonodajalec odločil, da bo z reformo sistema vzpostavil preglednejši sistem ter upokojitvene pogoje, ki bodo veljali za vse kategorije zavarovancev enako. Ob upoštevanju že omenjenih družbenih okoliščin je bil tako namen zakonodajalca prerazporeditev bremena staranja in dolgoživosti med sedanje in bodoče generacije zavarovancev ter prejemnike pokojnin na kar se da enakomeren način, to je na način, ki bi v najboljši meri prerazporedil bremena med različne generacije. Kot je že večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče RS ima zakonodajalec ne samo pooblastila, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Načelo prilagajanja prava družbenim razmeram je eno izmed načel pravne države. To pomeni, da zakonodajalec lahko enak položaj pravnih subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih uredi različno.

Za dosego ciljev iz prejšnjega odstavka je zakonodajalec v prvi vrsti zaostril upokojitvene pogoje, hkrati pa tudi spremenil način upokojevanja. V primerjavi s predhodno veljavno zakonodajo je uvedel nov pojem »pokojninska doba brez dokupa«, ki je bistvenega pomena pri starostnem upokojevanju, poleg tega pa določil tudi nov način upokojevanja, in sicer predčasno upokojevanje, hkrati pa so se nekateri pojmi z uvedbo ZPIZ-2 ukinili (npr. delovna doba). V zvezi z navedbami o retroaktivnem posegu ZPIZ-2 v pravice posameznikov, ki so se vključili v zavarovanje po predhodno veljavnih zakonodajah, zaradi česar naj bi bil ZPIZ-2 neustaven, pojasnjujemo, da vsakokratni zakon določa pogoje za vstop v zavarovanje, prispevne stopnje ter tudi pogoje za pridobitev pravice. Pričakovanja zavarovancev, da se njihov položaj ne glede na morebitne spremenjene družbene razmere v več kot desetletju (posameznik je namreč v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanje v različnih vlogah vključen več desetletij) ne bo v ničemer spremenil, niso realna niti utemeljena. Ob drastičnih spremembah družbenih razmer, je tako nemogoče pričakovati, da se zakonodaja v ničemer ne bo spremenila. Temeljno pravilo pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju je, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po predpisih, ki veljajo v času nastanka zavarovalnega primera, torej v času, ko upravičenec lahko uveljavi pravice iz tega zavarovanja, torej ko izpolni z vsakokratno zakonodajo določene pogoje za pridobitev pravice. Če bi se namreč postavili na drugačno stališče, pokojninska zakonodaja sploh ne bi smela spreminjati pogojev za pridobitev pokojnine, saj posamezniki, ki so vključeni v sistem ravno tako plačujejo in pridobivajo pokojninsko ter celo delovno dobo na podlagi zakonodaje, ki velja v tistem trenutku, pa kljub temu pokojnine ne morejo uveljaviti, dokler ne izpolnijo z vsakokratno zakonodajo določenih pogojev. Temu sledi tudi praksa Ustavnega sodišča RS, ki je v odločbi U-I-186/12-34 zapisalo, da »čeprav ima pravica do pokojnine tudi premoženjskopravno naravo, to ne pomeni, da Ustava zagotavlja tudi pokojnino v določeni višini. Zakonske spremembe, s katerimi se zakonsko določen obseg človekove pravice zmanjšuje, zato ne pomenijo nujno že posega v človekovo pravico do pokojnine.« Hkrati je zapisalo tudi, da »ustava ne preprečuje, da bi zakon spreminjal zakonsko določene pravice za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z Ustavo določenim načelom oziroma drugim ustavnim določbam, upoštevajoč tudi načelo varstva zaupanja v pravo kot enega od ustavnih načel pravne države. Obseg pravic, določen z zakonom, se z zakonom tako lahko zmanjša z učinkom za naprej.« Menimo torej, da s spremembo ZPIZ-2 ne prihaja do retroaktivnega posega v pridobljene pravice. Nenazadnje posamezniki z vključitvijo v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sistem niso pridobili pravice, temveč zgolj zavarovalno dobo/pokojninsko dobo, ki je eden od pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker posamezniki tako niso pridobili pravice do pokojnine, z določanjem novih upokojitvenih pogojev za naprej, še posebej ob upoštevanju določeni prehodnih obdobij ter določb o varstvu pričakovanih pravic, ni prišlo do posega v njihove pravice, še posebej ne za nazaj.

Kot je v svoji odločbo št. U-I-29/96-39 že ugotovilo Ustavno sodišče, je »zakonodajalec torej pooblaščen, da določi pogoje in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz obveznega pokojninskega zavarovanja, pri čemer mora ureditev zagotavljati posamezniku socialno varnost in njegovo enakost pred zakonom, ob upoštevanju temeljnega načela o Sloveniji kot pravni in socialni državi (2. člen Ustave). Načelo enakosti pred zakonom pomeni predvsem zahtevo po nearbitrarni uporabi prava do pravnih subjektov, zavezuje pa tudi zakonodajalca k zagotavljanju enakosti subjektov pri zakonodajnem normiranju. Ne preprečuje, da bi zakonodajalec različno urejal pravna razmerja, ampak ga obvezuje, da mora enaka razmerja urejati enako ter različna različno. Pri tem mora v okviru namena zakona oziroma njegove posamezne norme izbrati ustrezna sredstva, sorazmerna neenakosti med posameznimi subjekti.« Zakonodajalec je tako v okviru svojega pooblastila in dolžnosti prilagajanju prava dejanskim družbenim razmeram, reformiral pokojninski sistem na način, da je na novo postavil pogoje za upokojitev, pri čemer je ugodneje uredil upokojitev posameznikov z dolgim delovnim stažem, saj je le-tem omogočil, da se upokojijo ob nižji starosti, ne da se jim iz tega razloga znižala pokojnina.

Poudariti je še treba, da je zakonodajalec v skladu s prehodnimi določbami upošteval tudi varstvo pričakovanih pravic, in sicer na način, da se lahko vsakdo, ki je po zakonodaji, ki je veljala do uveljavitve ZPIZ-2, izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, upokoji po prehodno veljavni zakonodaji, ne glede na to, kdaj poda zahtevo za starostno upokojitev. Ravno tako je omogočil nekaterim drugim kategorijam zavarovancev, da se upokojijo po stari zakonodaji, in sicer ob upoštevanju njihovega specifičnega socialnega stanja (varstvo brezposelnih, delovnih invalidov, prejemnikov poklicne pokojnine). Za preostale zavarovance, ki še niso izpolnjevali pogojev za pridobitev starostne pravice in jih tako ne moremo uvrstiti med tiste, ki imajo »že pridobljeno pravico«, pa izpostavljamo, da je bila pri oblikovanju ZPIZ-2 upoštevana tudi praksa Ustavnega sodišča RS, ki je že v svoji odločbi št. U-I-159/94 z dne 15. 6. 1995 (Uradni list RS, št. 65/95) navedlo, da pokojninski sistem ne prenese hitrih radikalnih sprememb, s čimer je bilo določeno, da se spremembe pokojninskega zavarovanja lahko sprejmejo le za naprej in z daljšim prehodnim obdobjem.

Reforma pokojninskega sistema je tako upoštevala ustavna načela po postopnem spreminjanju pogojev, kot tudi načela po spreminjanju pogojev zgolj za naprej oziroma po prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona. Predpisala je varovane kategorije, ki se lahko upokojijo po starih predpisih ter prehodna obdobja, v kateri se posamezniki, ki so bili tik pred upokojitvijo, lahko upokojijo po milejših pogojih, kot pa bodo veljali po poteku teh obdobij. Glede na zapisano menimo, da spreminjanje pokojninske zakonodaje oziroma poslabševanje pogojev za upokojitev za naprej ne pomeni posega v ustavne pravice posameznikov, temveč je zakonodajalec s tem le sledil svojemu pooblastilu in dolžnosti spreminjanja prava glede na spremenjene družbene okoliščine, zaradi česar tudi menimo, da spremembe predmetne zakonodaje na predlagan način, niso smiselne. Nenazadnje je pravično, da se bremena starajočega prebivalstva prerazporedijo na vse generacije ter da mora vsak posameznik nositi svoj del tega bremena, kar se odraža tudi na pokojninskem področju.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 17. 6. 2015 | 22:45:32

pokojninska reforma ne sem učinkovati "za nazaj"

Vladi predlagam, da odpravi nepravično in protiustavno prakso, da pokojninske reforme učinkujejo tudi "za nazaj". Delavec, ki je pred desetletji vstopil v pokojninsko zavarovanje, je družbeno pogodbo "podpisal" pod točno določenimi pogoji. Za točno določen odstotek prispevne stopnje mu je država obljubila, da se bo lahko upokojil pri točno določeni starosti in doseženi delovni dobi ter da bo njegova pokojnina znašala določen odstotek plače, ki jo je prejemal v določenem obdobju. Potem nastopi pokojninska reforma, ki enostransko spremeni pogoje. Kljub temu, da je delavec leta in leta plačeval zavarovalno premijo z obljubo, da se bo upokojil pod določenimi pogoji, se ti pogoji kar naenkrat poslabšajo, seveda v škodo delavca. To je seveda krivično in protiustavno in dolgoročno lahko privede do situacije, da kljub zelo dolgi delovni dobi in več 100.000 EUR vplačanim prispevkom, delavec pokojnine ne bo dobil oz. bo le ta mizerno nizka. Vladi zato predlagam, da vpelje sistem "benifikacije", s katerim bi se že oddelana delovna doba povečala za "faktor spremembe zavarovalnih pogojev". Primer: Delavec 20 let plačuje prispevke, kar naj bi mu omogočalo upokojitev pri 60. letih in penzijo v višini 80% plače. Pokojninska reforma podaljša delovno dobo za 5 let in zniža pokojnino za 10%. Že oddelana delovna doba 20 let se benificira s "faktorjem spremembe zavarovalnih pogojev", ki znaša: F = (65/60) x (80/70) = 1,23 Delavcu se torej namesto 20 let prizna 25 let delovne dobe.

Verzija predloga z dne, 17. 6. 2015 | 22:46:00

pokojninska reforma ne sme učinkovati "za nazaj"

Vladi predlagam, da odpravi nepravično in protiustavno prakso, da pokojninske reforme učinkujejo tudi "za nazaj".Delavec, ki je pred desetletji vstopil v pokojninsko zavarovanje, je družbeno pogodbo "podpisal" pod točno določenimi pogoji. Za točno določen odstotek prispevne stopnje mu je država obljubila, da se bo lahko upokojil pri točno določeni starosti in doseženi delovni dobi ter da bo njegova pokojnina znašala določen odstotek plače, ki jo je prejemal v določenem obdobju.Potem nastopi pokojninska reforma, ki enostransko spremeni pogoje. Kljub temu, da je delavec leta in leta plačeval zavarovalno premijo z obljubo, da se bo upokojil pod določenimi pogoji, se ti pogoji kar naenkrat poslabšajo, seveda v škodo delavca. To je seveda krivično in protiustavno in dolgoročno lahko privede do situacije, da kljub zelo dolgi delovni dobi in več 100.000 EUR vplačanim prispevkom, delavec pokojnine ne bo dobil oz. bo le ta mizerno nizka.Vladi zato predlagam, da vpelje sistem "benifikacije", s katerim bi se že oddelana delovna doba povečala za "faktor spremembe zavarovalnih pogojev".Primer:Delavec 20 let plačuje prispevke, kar naj bi mu omogočalo upokojitev pri 60. letih in penzijo v višini 80% plače. Pokojninska reforma podaljša delovno dobo za 5 let in zniža pokojnino za 10%. Že oddelana delovna doba 20 let se benificira s "faktorjem spremembe zavarovalnih pogojev", ki znaša:F = (65/60) x (80/70) = 1,23 Delavcu se torej namesto 20 let prizna 25 let delovne dobe.

Verzija predloga z dne, 17. 6. 2015 | 22:46:51

pokojninska reforma ne sme učinkovati za nazaj!

Vladi predlagam, da odpravi nepravično in protiustavno prakso, da pokojninske reforme učinkujejo tudi "za nazaj".Delavec, ki je pred desetletji vstopil v pokojninsko zavarovanje, je družbeno pogodbo "podpisal" pod točno določenimi pogoji. Za točno določen odstotek prispevne stopnje mu je država obljubila, da se bo lahko upokojil pri točno določeni starosti in doseženi delovni dobi ter da bo njegova pokojnina znašala določen odstotek plače, ki jo je prejemal v določenem obdobju.Potem nastopi pokojninska reforma, ki enostransko spremeni pogoje. Kljub temu, da je delavec leta in leta plačeval zavarovalno premijo z obljubo, da se bo upokojil pod določenimi pogoji, se ti pogoji kar naenkrat poslabšajo, seveda v škodo delavca. To je seveda krivično in protiustavno in dolgoročno lahko privede do situacije, da kljub zelo dolgi delovni dobi in več 100.000 EUR vplačanim prispevkom, delavec pokojnine ne bo dobil oz. bo le ta mizerno nizka.Vladi zato predlagam, da vpelje sistem "benifikacije", s katerim bi se že oddelana delovna doba povečala za "faktor spremembe zavarovalnih pogojev".Primer:Delavec 20 let plačuje prispevke, kar naj bi mu omogočalo upokojitev pri 60. letih in penzijo v višini 80% plače. Pokojninska reforma podaljša delovno dobo za 5 let in zniža pokojnino za 10%. Že oddelana delovna doba 20 let se benificira s "faktorjem spremembe zavarovalnih pogojev", ki znaša:F = (65/60) x (80/70) = 1,23 Delavcu se torej namesto 20 let prizna 25 let delovne dobe.

Verzija predloga z dne, 17. 6. 2015 | 22:49:07

pokojninska reforma ne sme učinkovati za nazaj!

Vladi predlagam, da odpravi nepravično in protiustavno prakso, da pokojninske reforme učinkujejo tudi "za nazaj".

Delavec, ki je pred desetletji vstopil v pokojninsko zavarovanje, je družbeno pogodbo "podpisal" pod točno določenimi pogoji. Za točno določen odstotek prispevne stopnje mu je država obljubila, da se bo lahko upokojil pri točno določeni starosti in doseženi delovni dobi ter da bo njegova pokojnina znašala določen odstotek plače, ki jo je prejemal v določenem obdobju.Potem nastopi pokojninska reforma, ki enostransko spremeni pogoje. Kljub temu, da je delavec leta in leta plačeval zavarovalno premijo z obljubo, da se bo upokojil pod določenimi pogoji, se ti pogoji kar naenkrat poslabšajo, seveda v škodo delavca. To je seveda krivično in protiustavno in dolgoročno lahko privede do situacije, da kljub zelo dolgi delovni dobi in več 100.000 EUR vplačanim prispevkom, delavec pokojnine ne bo dobil oz. bo le ta mizerno nizka.

Vladi zato predlagam, da vpelje sistem "benifikacije", s katerim bi se že oddelana delovna doba povečala za "faktor spremembe zavarovalnih pogojev".Primer:Delavec 20 let plačuje prispevke, kar naj bi mu omogočalo upokojitev pri 60. letih in penzijo v višini 80% plače. Pokojninska reforma podaljša delovno dobo za 5 let in zniža pokojnino za 10%. Že oddelana delovna doba 20 let se benificira s "faktorjem spremembe zavarovalnih pogojev", ki znaša:F = (65/60) x (80/70) = 1,23 Delavcu se torej namesto 20 let prizna 25 let delovne dobe.

Verzija predloga z dne, 17. 6. 2015 | 22:49:45

pokojninska reforma ne sme učinkovati za nazaj!

Vladi predlagam, da odpravi nepravično in protiustavno prakso, da pokojninske reforme učinkujejo tudi "za nazaj".

Delavec, ki je pred desetletji vstopil v pokojninsko zavarovanje, je družbeno pogodbo "podpisal" pod točno določenimi pogoji. Za določen odstotek prispevne stopnje mu je država obljubila, da se bo lahko upokojil pri določeni starosti in doseženi delovni dobi ter da bo njegova pokojnina znašala določen odstotek plače, ki jo je prejemal v določenem obdobju.Potem nastopi pokojninska reforma, ki enostransko spremeni pogoje. Kljub temu, da je delavec leta in leta plačeval zavarovalno premijo z obljubo, da se bo upokojil pod določenimi pogoji, se ti pogoji kar naenkrat poslabšajo, seveda v škodo delavca. To je krivično in protiustavno in dolgoročno lahko privede do situacije, da kljub zelo dolgi delovni dobi in več 100.000 EUR vplačanim prispevkom, delavec pokojnine ne bo dobil oz. bo le ta mizerno nizka.

Vladi zato predlagam, da vpelje sistem "benifikacije", s katerim bi se že oddelana delovna doba povečala za "faktor spremembe zavarovalnih pogojev".

Primer:

Delavec 20 let plačuje prispevke, kar naj bi mu omogočalo upokojitev pri 60. letih in penzijo v višini 80% plače.

Pokojninska reforma podaljša delovno dobo za 5 let in zniža pokojnino za 10%. Že oddelana delovna doba 20 let se benificira s "faktorjem spremembe zavarovalnih pogojev", ki znaša:

F = (65/60) x (80/70) = 1,23 Delavcu se torej namesto 20 let prizna 24,6 let delovne dobe.

Komentarji