Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Študentsko delo

13280 OGLEDOV 52 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

Institut oz. oblika študentskega dela je problem. Pa poglejmo bližje.

Kdo dobi in kdo izgubi s študentskim delom kakršnega poznamo. In ali je sploh ga smiselno ohranjati v dosedanji obliki ali bi ga bilo bolje odpraviti in poenotiti in relavitizirati z pogodbeno zaposlitvijo, ne glede ali za določen oz. nedoločen čas, skratka z redno zaposlitvijo.

Sam se zavzemam za odpravo študentskega dela v dosedanji obliki. Zakaj?

Je pa prva stvar, ki bi jo morala država predhodno storiti, zmanjšati davčna bremena za redno zaposlene. Popolnoma ukiniti davek na plače in še ostale nekatere dajatve. Pa tudi spremeniti (postopoma za mlajše generacije) pokojninski sistem, kar sodi že v drugo temo.

Poglejmo s stališča študenta. Študentu med študentskim delom ne teče delovna doba – delati bo moral do 65. leta starosti. Delodajalec ne plačuje prispevkov za pokojnino in ne plačuje ostalih zavarovanj – manjša njegova pokojnina in prikrajšana državna blagajna. Študent tako nima ne kredibilnih referenc za nadaljnje delo. Študent nima plačanega dopusta, nima regresa za letni dopust in nima niti bolniške. Nima nadur, nima praznikov itd. Težje pride do kredita. Kar se tiče njegovih pravic je popolnoma v podrejenem položaju. Glede na našteta dejstva in zaradi davčne ugodnosti je poceni delovna sila, ki se jo zaradi nezaščitenosti še dodatno lahko izkorišča. Torej je zaradi same cene človek z diplomo oz. brez nje in brez študentskega statusa v neenakopravnem položaju glede možnosti zaposlitve. Se pravi, da je študent tudi sam sebi nelojalna konkurenca v prihodnosti. Absolvent ali pa diplomant lahko povsem enako učinkovito opravljata določeno delo, z razliko, da je absolvent poceni, diplomant pa ne, zatorej dobi delo absolvent ne pa diplomant. Absolventa pa brez kakršnih koli ovir po opravljeni diplomi lahko zamenjajo z novim absolventom. Če sedaj študent preseže prag letnega zaslužka iz svojega neto zaslužka plača visoko ceno dohodnine. Zaradi študentskega dela starši niso upravičeni do otroških dodatkov. Razumem državo, ki želi čim hitrejše napredovanje študentov in dokončanje študija. Zato postavlja omejitve glede zaslužkov študentskega dela. Ampak nekateri delajo, da si izboljšajo slab standard, nekateri delajo pa zato, da sploh lahko študirajo. To ni poceni. Če se redno zaposlijo so pa kaznovani z izgubo študentskega statusa, ki prinaša določene ugodnosti. Torej bi bilo najbolj smiselno ukiniti študentsko delo, kot ga poznamo. Bojazen, da potem študenti ne bodo mogli več delati je odveč. Delovna mesta bodo prosta ravno tako kot sedaj in ravno tako bodo delodajalci morali dobiti delovno silo, ki bo opravljala taista dela kot sedaj. Zatorej je pomembno da država drastično zmanjša davčna bremena, ki že na splošno spodbuja delo na črno. Tudi sedaj v primeru izgube študentskega statusa, kjer ni možnosti zaposlitve na študentsko napotnico.

Potrebno bi bilo uvesti enoten sistem. Ukiniti študentske servise, ki fino zaslužijo na ramenih študentov in ukiniti zavode za zaposlovanje ter te zavode za zaposlovanje preoblikovati v moderne službe, ki bi ponujale celotno ponudbo in vse usluge, ki so sedaj ločene med študentske servise in zavode. Poenotiti študentsko delo z redno zaposlitvijo, ki bi bila osvobojena davčnih bremen. In ta novi način dela, ki bi postal splošna oblika za vsa dela podobnega značaja, relavitizirati z redno zaposlitvijo. Se pravi. Sorazmerno z opravljenim delom, delodajalec plačuje prispevke. Sorazmerno z opravljenim delom se šteje delovna doba. Če dela dva dni v tednu po štiri ure, je pač opravil le petino delovne dobe enega leta. Sorazmerno z delom je upravičen do letnega dopusta, letnega regresa in bolniške. Bil bi glede dohodnine enakopravno in v sorazmerju obravnavan na redno zaposlenega. Zanj bi v sorazmerju veljala enaka določila glede pravic in dolžnosti kar se tiče zaposlitve. Hkrati pa kljub vsemu postaviti nekakšne omejitve tovrstni zaposlitvi, da ne bi bilo možnosti zlorab. Da se delodajlci ne bi v prevelikem obsegu potem odločali za zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom, ki ga pa ureditev tako pozna že sedaj. Študent tako ne bi bil nelojalna konkurenca samemu sebi oz. drugim na trgu dela. Cena bi bila podobna oz. enaka. Država bi pobrala več prispevkov. Delo na črno se ne bi povečalo. Študentje bi lažje prišli do kreditov. Imeli bi uradna potrdila o delu za bodoče delodajalce. Nešteto prednosti za katere so sedaj prikrajšani. Mogoče bi izgubili samo to svobodo, ki jo sedaj študentsko delo prinaša. Ker brez pravic nimajo praktično nobenih obveznosti. Če jutri ne želi delati, lahko enostavno tudi pač ne pride.

18 glasov
6 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR Jernej Fürst 4 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


07.01.2010

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

V času, ko je bil podan predlog na portalu www.predlagam.vladi.si, so bila na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že v pripravi izhodišča za pripravo Zakona o malem delu, v katerem želimo na novo urediti sistem študentskega dela, hkrati pa možnost fleksibilnega in priložnostnega dela preko napotnic razširiti tudi na druge ciljne skupine, predvsem na upokojence in potencialno tudi na brezposelne. Pripravljen dokument »Strokovne podlage in izhodišča za pripravo zakona o malem delu« je trenutno v javni razpravi in je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, poteka pa tudi že dialog s predstavniki študentov in dijakov ter upokojencev.

Ugotavljamo, da predlog, ki ste nam ga posredovali, v veliki meri izpostavlja enake problematične točke trenutne ureditve študentskega dela, ki smo jih izpostavili tudi mi v izhodiščih za pripravo zakona o malem delu:

  • Z uvedbo plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje želimo doseči, da se delo, opravljano v času študija, sorazmerno šteje v pokojninsko dobo, hkrati pa zagotovi, da se pridobljene delovne izkušnje tudi formalno upoštevajo pri iskanju zaposlitve.
  • Uvedba plačevanja prispevkov za socialno varnost hkrati pomeni tudi večjo obremenitev malega dela v primerjavi z dosedanjim študentskim delom, torej se bo malo delo po obremenitvi s prispevki približalo ali celo izenačilo z delovnim razmerjem.
  • Malo delo bo ohranilo fleksibilni značaj, ki ga ima sedaj študentsko delo na trgu dela – opravljalo se bo preko napotnic, brez dodatne administracije.
  • Malo delo bo omejeno – predlagamo tako časovno omejitev kot omejitev v znesku, ki ga posameznik lahko zasluži v koledarskem letu, z namenom, da spodbudimo študente, da se posvetijo študiju in ga čimprej zaključijo ter se redno zaposlijo.
  • Predlagamo tudi opredelitev dejavnosti posredovanja malega dela kot nepridobitne dejavnosti, s čimer bi omejili zlorabe s strani študentskih servisov.
  • Predvidene so tudi strožje kazni v primeru ugotovljenih kršitev in učinkovitejši nadzor in spremljanje izvajanja posredovanja malega dela.

Več o usmeritvah Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve glede nove ureditev študentskega dela lahko preberete v »Strokovnih podlagah in izhodiščih za pripravo zakona o malem delu« (www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/). Konkretne rešitve za Zakon o malem delu, ki bodo posledično pomenile tudi korenite spremembe ureditve študentskega dela, bodo pripravljene na podlagi prejetih pripomb civilne družbe, dialoga s predstavniki študentov in upokojencev ter socialnih partnerjev. Tudi rešitve, ki ste jih posredovali v vašem predlogu, ter vse odzive na vaš predlog, bomo obravnavali v tem kontekstu.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 12.11.2009 | 17:05:07

Študentsko delo

Pozdravljeni!

Institut oz. oblika študentskega dela je problem. Pa poglejmo bližje.

Kdo dobi in kdo izgubi s študentskim delom kakršnega poznamo. In ali je sploh ga smiselno ohranjati v dosedanji obliki ali bi ga bilo bolje odpraviti in poenotiti in relavitizirati z pogodbeno zaposlitvijo, ne glede ali za določen oz. nedoločen čas, skratka z redno zaposlitvijo.

Sam se zavzemam za odpravo študentskega dela v dosedanji obliki. Zakaj?

Je pa prva stvar, ki bi jo morala država predhodno storiti, zmanjšati davčna bremena za redno zaposlene. Popolnoma ukiniti davek na plače in še ostale nekatere dajatve. Pa tudi spremeniti (postopoma za mlajše generacije) pokojninski sistem, kar sodi že v drugo temo.

Poglejmo s stališča študenta. Študentu med študentskim delom ne teče delovna doba – delati bo moral do 65. leta starosti. Delodajalec ne plačuje prispevkov za pokojnino in ne plačuje ostalih zavarovanj – manjša njegova pokojnina in prikrajšana državna blagajna. Študent tako nima ne kredibilnih referenc za nadaljnje delo. Študent nima plačanega dopusta, nima regresa za letni dopust in nima niti bolniške. Nima nadur, nima praznikov itd. Težje pride do kredita. Kar se tiče njegovih pravic je popolnoma v podrejenem položaju. Glede na našteta dejstva in zaradi davčne ugodnosti je poceni delovna sila, ki se jo zaradi nezaščitenosti še dodatno lahko izkorišča. Torej je zaradi same cene človek z diplomo oz. brez nje in brez študentskega statusa v neenakopravnem položaju glede možnosti zaposlitve. Se pravi, da je študent tudi sam sebi nelojalna konkurenca v prihodnosti. Absolvent ali pa diplomant lahko povsem enako učinkovito opravljata določeno delo, z razliko, da je absolvent poceni, diplomant pa ne, zatorej dobi delo absolvent ne pa diplomant. Absolventa pa brez kakršnih koli ovir po opravljeni diplomi lahko zamenjajo z novim absolventom. Če sedaj študent preseže prag letnega zaslužka iz svojega neto zaslužka plača visoko ceno dohodnine. Zaradi študentskega dela starši niso upravičeni do otroških dodatkov. Razumem državo, ki želi čim hitrejše napredovanje študentov in dokončanje študija. Zato postavlja omejitve glede zaslužkov študentskega dela. Ampak nekateri delajo, da si izboljšajo slab standard, nekateri delajo pa zato, da sploh lahko študirajo. To ni poceni. Če se redno zaposlijo so pa kaznovani z izgubo študentskega statusa, ki prinaša določene ugodnosti. Torej bi bilo najbolj smiselno ukiniti študentsko delo, kot ga poznamo. Bojazen, da potem študenti ne bodo mogli več delati je odveč. Delovna mesta bodo prosta ravno tako kot sedaj in ravno tako bodo delodajalci morali dobiti delovno silo, ki bo opravljala taista dela kot sedaj. Zatorej je pomembno da država drastično zmanjša davčna bremena, ki že na splošno spodbuja delo na črno. Tudi sedaj v primeru izgube študentskega statusa, kjer ni možnosti zaposlitve na študentsko napotnico.

Potrebno bi bilo uvesti enoten sistem. Ukiniti študentske servise, ki fino zaslužijo na ramenih študentov in ukiniti zavode za zaposlovanje ter te zavode za zaposlovanje preoblikovati v moderne službe, ki bi ponujale celotno ponudbo in vse usluge, ki so sedaj ločene med študentske servise in zavode. Poenotiti študentsko delo z redno zaposlitvijo, ki bi bila osvobojena davčnih bremen. In ta novi način študentskega dela, ki bi postal splošna oblika za dela podobnega značaja relavitizirati z redno zaposlitvijo. Se pravi. Sorazmerno z opravljenim delom, delodajalec plačuje prispevke. Sorazmerno z opravljenim delom se šteje delovna doba. Če dela dva dni v tednu po štiri ure, je pač opravil le petino delovne dobe enega leta. Sorazmerno z delom je upravičen do letnega dopusta, letnega regresa in bolniške. Bil bi glede dohodnine enakopravno in v sorazmerju obravnavan na redno zaposlenega. Zanj bi v sorazmerju veljala enaka določila glede pravic in dolžnosti kar se tiče zaposlitve. Študent tako ne bi bil nelojalna konkurenca samemu sebi oz. drugim na trgu dela. Cena bi bila podobna oz. enaka. Država bi pobrala več prispevkov. Delo na črno se ne bi povečalo. Študentje bi lažje prišli do kreditov. Imeli bi uradna potrdila o delu za bodoče delodajalce. Nešteto prednosti za katere so sedaj prikrajšani. Mogoče bi izgubili samo to svobodo, ki jo sedaj študentsko delo prinaša. Ker brez pravic nimajo praktično nobenih obveznosti. Če jutri ne želi delati, lahko enostavno tudi pač ne pride.

Komentarji