Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ocenjevanje javnih uslužbencev

7335 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Predlagam spremembo zakonodaje na področju ocenjevanja in posledično napredovanja javnih uslužbencev. Sistem trenutno ne temelji na objektivnih rezultatih dela javnih uslužbencev ampak na subjektivni oceni njegovega nadrejenega. Trenutno v času, ko je napredovanje javnih uslužbencev zamrzjeno pa ocenjevanje ni nič drugega kot razlog konfliktov in nepotrebnega ukvarjanja - dejansko samo s papirologijo.

Verjamem, da v praksi v državah, ki se ponašajo s tradicijo razvoja javnega sektorja in ob podpori orodij 21. stoletja - ali pa zgolj ob uporabi zdrave logike obstaja pravičen sistem nagrajevanja javnih uslužbencev.

Vsekakor bi obstoječ sistem moral omogočiti vsaj konkretno pravno varstvo zaposlenega, ki se pritoži nad oceno.

18 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N no name no name 10 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 6. 2014

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Elemente za oceno delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju - izkazana delovna uspešnost je eden izmed pogojev za napredovanje javnega uslužbenca - določa prvi odstavek 17. člena ZSPJS, in sicer se ocenjuje delo javnega uslužbenca glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

V organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti, pravosodnih organih, javnih zavodih in v drugih uporabnikih proračuna sta odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnemu uslužbencu pri določitvi ocene zavezana upoštevati kriterije iz priloge III uredbe. Ob upoštevanju kriterijev in ob spremljanju celoletnega dela zaposlenega se subjektivnost pri ocenjevanju dela javnega uslužbenca pomembno zmanjša. Subjektivnost pri ocenjevanju se zmanjšuje tudi z izvajanjem usposabljanj v zvezi z ocenjevanjem javnih uslužbencev, ki se jih ocenjevalci udeležujejo.

Preizkus ocene je urejen v 17. a členu ZSPJS in sicer ima javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen, v opredeljenem roku pravico zahtevati, da se ga oceni. Javni uslužbenec, ki se ne strinja z oceno, lahko zahteva preizkus ocene pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje predstojnik. V komisijo so imenovani javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus ocene. V komisijo so lahko imenovani tudi javni uslužbenci drugega proračunskega uporabnika. Javni uslužbenec, ki je zahteval preizkus ocene in se z odločitvijo komisije ne strinja, lahko uveljavlja sodno varstvo.

Vaš predlog, da naj bi spremembe zakona, podzakonskega akta in drugih aktov šle v smeri večje objektivnosti pri določanju ocene s strani odgovorne osebe oziroma nadrejenega javnemu uslužbencu, je v smislu opozorila vsekakor relevanten. Doseganje čim večje stopnje objektivnosti pri ocenjevanju delovne uspešnosti je eno od temeljnih vodil zakonodajalca normativnega urejanja tega instituta, zato so tudi kriteriji in postopek ocenjevanja podrobno predpisani. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da subjektivne presoje ocenjevalca glede izpolnjevanja posameznih kriterijev, upoštevaje tudi naravo dela v upravi oziroma javnem sektorju , ne bo nikoli mogoče povsem izključiti.

Priloge:

Komentarji