Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Psihološki test pred nastopom opravljanja funkcije za poslance, člane vlade in državnega sveta, župa

3894 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam, da se uvedejo psihološki testi za zgoraj naštete funkcionarje kot preverjanje njihove usposobljenosti za te funkcije. Test bi pred nastopom funkcije preveril njihovo mentalno zdravje oziroma psihofizično kondicijo, delovanje pod pritiskom, odnos do avtoritete itd - vsebino prepuščam strokovnjakom. Vsak kandidat bi moral doseči predpisano število točk, da bi lahko zasedel svojo funkcijo.

Razlog za predlog je razmislek, da če se psihološki testi opravljajo praktično že pri vsakem intervjuju za službo, kjer so posledice slabega delovanja vidne predvsem na delovanju podjetja, kako je potem šele pomembno, da funkcije, ki vplivajo na življenje vsakega državljana, zasedajo kompetentni in psihološko zdravi in stabilni ljudje. Posledica bi morda bila tudi zmanjšanje negativne selekcije pri naboru ljudi, ki se še želijo spuščati v politiko.

15 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B beeblebrox 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 1. 2013

Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Predlog, da bi se osebam pred nastopom opravljanja funkcije za poslance, člane vlade, člane državnega sveta in župane predpisali psihološki testi kot preverjanje njihove usposobljenosti za naštete funkcije, se nanaša na uresničevanje volilne pravice in na pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Volilna pravica državljanov je urejena v 43. členu Ustave Republike Slovenije, medtem ko 44. člen ureja sodelovanje prebivalcev pri upravljanju javnih zadev. Ker gre za človekovo pravico, se uresničuje neposredno na podlagi ustave, zakon lahko zgolj podrobneje uredi njeno uresničevanje. Začasna omejitev te pravice je na podlagi 16. člena ustave možna izključno v vojnem ali izrednem stanju. Tudi mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala Republika Slovenija, državo zavezujejo k spoštovanju volilne pravice. Tako protokol h Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS (13.6.1994) MP, št. 7-41/1994 (RS 33/1994)) v 3. členu določa pravico do svobodnih volitev tako, da državo zavezuje, da bodo izvedle v razumnih časovnih presledkih svobodne in tajne volitve, ki bodo zagotovile svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles.

Volilna pravica vsebuje tako aktivni del (pravica, da volim) kot pasivni del (pravica, da sem izvoljen). Omejitev pasivne volilne pravice določa zakonodaja predvsem v primerih nezdružljivosti, ki jih določajo Zakon o poslancih, Zakon o lokalni samoupravi, pa tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V tem primeru gre za preprečevanje interesnega konflikta. Omejitve aktivne volilne pravice se nanašajo predvsem na osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne razumejo pomena volitev in jim je bila s sklepom sodišča dodeljena pravica do skrbnika. Funkcionarju preneha po zakonu mandat, če postane trajno nezmožen opravljati funkcijo. Trajno nezmožnost opravljanja funkcije pa ugotovi pristojno sodišče.

Predlog uvedbe psihološkega testa pred nastopom opravljanja javne funkcije bi bil poseg v ustavno varovano volilno pravico. Državljanske pravice državljanom, na lokalni ravni pa tudi tujcem, omogočajo, da sodelujejo tako pri oblikovanju kandidatnih list kot predlagatelji bodisi kot člani političnih strank ali kot skupine volivcev, kot tudi pri kandidiranju samem. Državljani kot volivci pa imajo svobodno voljo, da izbirajo med predlaganimi kandidati. Vsakršna drugačna rešitev bi pomenila resen odmik od temeljnih načel demokratičnih družb.

Priloge:

Komentarji