Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Prepoved uporabe amalgamskih zobnih zalivk

4942 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Kar nekaj naprednejših držav je prepovedalo oziroma močno omejilo uporabo amalgamskih zobnih zalivk. Države, ki so to storile so npr. Švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Nemčija, Kanada in verjetno še kakšna.

Predlagam vladi, da tudi ona začne postopke v tej smeri.

15 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR T tiamat 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19.02.2010

Odziv Ministrstva za zdravje

Predlog smo proučili ter pregledali strokovna stališča in ugotovitve mednarodnih in tujih organizacij, ki so se ukvarjale s proučevanjem amalgama in njegove uporabe v zobozdravstveni dejavnosti ter možnih stranskih učinkih, ki bi jih lahko povzročal. Med temi so najbolj znane ugotovitve in stališča Svetovnega združenja zobozdravnikov (Federation Dental International - FDI) in Ameriškega združenja zobozdravnikov (American Dental Assosiation- ADA). Te ugotovitve in stališča so naslednje:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se meri v nanogramih. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Lokalna preobčutljivost na amalgam se lahko pojavi na ustni sluznici, a so ti pojavi izredno redki.
  • Alternativna polnilna sredstva za izdelavo zalivk, ki bi nadomestila amalgam, imajo lahko prav tako določene stranske učinke.
  • Vse te navedbe in še več je možno preveriti na spletnih straneh: http: www: fdiworlddental.org in http:www.ada.org/prof/resources/positions/statement/amalgam/ asp

    Glede na strokovna in znanstvena spoznanja o amalgamu, ki jih navajajo strokovne organizacije in združenja ter inštituti po vsem svetu, ne vidimo zadostnih utemeljitev, da bi v Sloveniji prepovedali uporabo amalgama za izdelavo zobnih zalivk. Tudi materiali, ki bi jih morebiti lahko nadomestili, pa imajo lahko poleg slabše kakovosti tudi stranske učinke.

    Priloge:

    Komentarji