Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Omejevanje študentskega dela

5067 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...). Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Ko gre človek v katero izmed trgovin, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Predvsem zaradi študentskega dela. Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro.

Načinov kako bi bilo potrebno to urediti, pravzaprav ni potrebno čisto na novo odkrivati. Moj predlog je, da se preuči in ustrezno implementira nemški sistem.

Glavne usmeritve so:

a) omejitev števila ur, ki jih lahko opravi študent(zato, da lahko še nemoteno opravlja študijske obveznosti - pri nas je dolžina študija alarmantno dolga!). V Nemčiji je to 20h/teden oziroma ustrezno število ur na leto - lahko opravlja delo tudi v enem kosu, recimo med študijskimi počitnicami lahko dela poln delovni čas, vendar, dokler ne izpolni letne kvote ur.

b) omejitev zaslužka, v Nemčiji 400€/mesec oziroma odgovarjajoča vsota na letni ravni, podobno kot pri zgornji točki. V kolikor študent zasluži več, si je dolžan sam plačevati zdravstveno zavarovanje, šolnino itd. Predlog je, da se nemški znesek ustrezno zmanjša, glede na slovensko povprečno plačo, ki je približno dvainpolkrat manjša od nemške.

Pogoja pod točko a in b morata biti vzajemno izpolnjena.

c) določitev najmanjše tarife za študentsko delo(tako, kot je določena minimalna plača).

Konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak relativno gotove oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo! Obveznosti študentov so, da vneto študirajo in kasneje prispevajo k širši družbeni blaginji in ne to, da zagotavljajo poceni delovno silo podjetjem.

Prepričan sem, da so prihranki na tem področju enormni. Izračunati je potrebno kakšen strošek predstavlja za državo podaljšan čas študija, fiktivni vpisi, šolanje kadra, ki kasneje ne prispeva k družbeni blaginji. Vse to pa plačujejo aktivni državljani.

Ali je Slovenija tako bogata država, da lahko šola visokoizobražene ljudi, ki bodo oddali svoj delovni potencial v tujini namesto doma?

Prosim za komentar in odziv. Hvala.

18 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR D Daniel 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29.05.2012

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Analiza obstoječega stanja:

Začasno in občasno delo dijakov in študentov (v nadaljevanju: študentsko delo) je sistemsko urejal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip, v nadaljevanju: ZZZPB), ki se je zaradi sprejema novega Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljevanju: ZUTD) prenehal uporabljati z dnem 1. 1. 2011. Glede na to, da se je v obdobju sprejemanja ZUTD istočasno pripravljal tudi nov sistemski predpis na področju urejanja študentskega dela, je ZUTD do začetka njegove uporabe podaljšati veljavnost tistim določbam ZZZPB, ki urejajo področje študentskega dela, in sicer členom 5, 6, 6a, 6b, 6c, 6č, 6d, 6e, 7 in 8 poglavja II Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela. Sistemski predpis, ki bi na novo uredil področje študentskega dela (t.j. Zakon o malem delu), pa je bil v letu 2011 zavrnjen na referendumu.

Področje študentskega dela se je deloma na novo uredilo v pravkar sprejetem, a še neuveljavljenem Zakonu o uravnoteževanju javnih financ (ZUJF), s katerim se bo zaradi zagotovitve dodatnih sredstev za štipendije, ki jih podeljuje država, povišala koncesijska dajatev iz naslova opravljanja dela dijakov in študentov, in sicer s sedanjih 12% na 23%; k tem deležu je potrebno dodati še 2% dodatno koncesijsko dajatev po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki ostaja nespremenjen. Skupna obremenitev študentskega dela bo torej z uveljavitvijo ZUJF znašala 25 %, sredstva pa se bodo zbirala v posebnem proračunskem skladu, ki ga bo upravljalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: proračunski sklad). Obenem pa se bodo v prejšnjih letih zbrana sredstva iz koncesijske dajatve, ki se sedaj zbirajo pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije in so namenjene štipendiranju (vendar po sedanji ureditvi samo za Ad futurine in kadrovske štipendije), prenesla v proračunski sklad.

Razdelitev 23 % koncesijske dajatve bo potekala v dveh časovnih fazah, saj je bilo pri pripravi zakonskega besedila potrebno upoštevati, da so bile za obdobje celotnega leta 2012 že sklenjene koncesijske pogodbe po ZZZPB, v katere ni mogoče enostransko posegati brez plačila odškodnine obstoječim koncesionarjem. Tako se za leto 2012 (t.j. do izteka veljavnih koncesijskih pogodb) razdelitev 23 % koncesijske dajatve spreminja na način, da bi Študentska organizacija Slovenije namesto dosedanjih 37,5 % obračunane koncesijske dajatve prejemala 17,4 % (t.j. 4 odstotne točke), študentski servisi pa v enaki višini kot do sedaj (ob upoštevanju povečane višine koncesijske dajatve 4,5 odstotne točke oziroma 19,6 % obračunane koncesijske dajatve, kar je enako kot 37,5% dosedanje nižje koncesijske dajatve),v proračunski sklad pa bi se za namene štipendiranja in programov zaposlovanja mladih namesto dosedanjih 25% namenilo 63 % obračunane koncesijske dajatve (t.j. 14,5 odstotnih točk). Za obdobje od 1. 1. 2013 dalje pa se bodo sredstva v proračunskem skladu povečala na 67% obračunane koncesijske dajatve (t.j. na 15,4 odstotnih točk), saj se bo temu ustrezno zmanjšal delež Študentske organizacije Slovenije in študentskih servisov (in sicer na 16,5% obračunane koncesijske dajatve ali 3,8 odstotne točke).

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:

Po preučitvi posredovanega predloga sporočamo, da predlog pravzaprav predstavlja eno od možnosti, ki jih je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ob pripravljanju izhodišč za sistemsko ureditev področja študentskega dela že preučevalo in jih skoraj v celoti upoštevalo v predlogu Zakona o malem delu, ki pa, kot že omenjeno, ni bil nikoli uveljavljen. Do nadaljnjega bo tako, seveda ob predpostavki uveljavitve varčevalnih ukrepov, v veljavi opisana ureditev po ZUJF, bomo pa možnosti za upoštevanje posredovanega predloga preučili ob pripravi predloga sistemskega predpisa na tem področju.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 11.04.2012 | 23:44:27

Študentsko delo

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela, po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...) Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Niti za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanj diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Gre človek v trgovino, pol zaposlenih je z značkami »študent«, v gostilnah prav tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih enako - recimo arhitekti, v načrtih same napake, rišejo študenti. Vsi, ki pa imajo za ta dela izpite in diplome, pa brezposelni.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, pa je ne. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Človek, ki ima varno zaposlitev, bo nekaj ustvarjal, zase namreč, na samo za podjetje, ki ima od tega korist. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo kupil stanovanje, ustvaril družino, kupil računalnik, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Zaradi študentskega dela! Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro. V nekaj letih.

Treba je dojeti to, da konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak sigurne oziroma regulirane zaposlitve, da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv, da lahko trošijo!

Kadar imam obiske iz tujine, se ljudje čudijo kako to, da je po lokalih in restavracijah toliko mladine. V tujini hodi v restavracije srednja, delovna generacija, pri nas pa študentje. Mi smo res nekaj posebnega.

Verzija predloga z dne, 12.04.2012 | 09:07:58

Študentsko delo

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela, po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...). Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Ko gre človek v trgovino, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Zaradi študentskega dela! Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro.

Treba je dojeti to, da konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak sigurne oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo!

Kadar imam obiske iz tujine, se ljudje čudijo kako to, da je pri nas po lokalih in restavracijah toliko mladine. V tujini hodi v restavracije srednja, delovna generacija, pri nas pa študentje. Mi smo res nekaj posebnega.

Verzija predloga z dne, 12.04.2012 | 09:15:07

Omejevanje študentskega dela

Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela, po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...). Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente!

Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič.

Ko gre človek v katero izmed trgovin, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo.

Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič.

Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Zaradi študentskega dela! Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro.

Za načini kako bi bilo potrebno to urediti, pravzaprav ni potrebno odkrivati tople vode. Moj predlog je, da se preuči nemški sistem.

Glavne usmeritve so:

a) omejitev števila ur, ki jih lahko opravi študent(zato, da lahko še nemoteno opravlja študijske obveznosti - pri nas je dolžina študija alarmantno dolga!). V Nemčiji je to 20h/teden oziroma ustrezno število ur na leto - lahko opravlja delo tudi v enem kosu, recimo med študijskimi počitnicami lahko dela poln delovni čas, vendar, dokler ne izpolni letne kvote ur.

b) omejitev zaslužka, v Nemčiji 400€/mesec oziroma odgovarjajoča vsota na letni ravni, podobno kot pri zgornji točki. V kolikor študent zasluži več, si je dolžan sam plačevati zdravstveno zavarovanje, šolnino itd. Predlog je, da se nemški znesek ustrezno zmanjša, glede na slovensko povprečno plačo, ki je približno dvainpolkrat manjša od nemške.

Pogoja pod točko a in b morata biti vzajemno izpolnjena.

c) določitev najmanjše tarife za študentsko delo(ekvivalent minimalni plači).

Konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak sigurne oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo! Obveznosti študentov so, da vneto študirajo in kasneje prispevajo k širši družbeni blaginji in ne to, da zagotavljajo poceni delovno silo podjetjem.

Prepričan sem, da so prihranki na tem področju enormni. Izračunati je potrebno kakšen strošek predstavlja za državo podaljšan čas študija, fiktivni vpisi, šolanje kadra, ki kasneje ne prispeva k družbeni blaginji. Ali je Slovenija tako bogata država, da bo šolala visokoizobražene ljudi, ki bodo oddali svoj delovni potencial v tujini namesto doma?

Prosim za komentar in odziv. Hvala.

Komentarji