Rešitev gospodarstva po zdravi kmečki pameti! Zakon, ki bi ga podprli tako gospodarstveniki kot sind

Odziv Ministrstva za finance

Veljavna davčna zakonodaja pri določanju obdavčitve dohodkov ekonomskih subjektov izhaja iz temeljnega načela to je načela, da so ekonomski subjekti obdavčeni po ekonomski moči. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 117/06 in naslednji, v nadaljevanju ZDDPO-2), ki ureja obdavčitev pravnih oseb, torej tudi podjetij določa, da se davek plača po stopnji 20%. Tako določena stopnja davka je mednarodno primerljiva tudi z ostalimi državami članicami EU (npr. v Avstriji je stopnja 25%, v Italiji 27,5%), njegova višina se je z davčno reformo leta 2006 postopno zniževala iz 25% na 20%. ZDDPO-2 vsebuje tudi določene institute (npr.: neomejen prenos izgube, uveljavljanje olajšav pod določenimi pogoji v investiranje, raziskave in razvoj, zaposlovanje in podobno), ki zavezancem, omogočajo, da si zmanjšujejo osnovo za davek. Sprejet je bil tudi Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, ki davčnim zavezancem v Pomurski regiji omogoča uveljavljanje olajšav za zaposlovanje in investiranje.

Davčna obravnava dohodka iz naslova dividend je urejena v 24. in 70. členu ZDDPO-2. 24. člen ZDDPO-2 določa, da prejemnik (pravna oseba) dividende pod določenimi pogoji izvzame iz svoje davčne osnove. Navedeno pomeni, da so rezidenti, pravne osebe, ki so lastniki drugih pravnih oseb v Sloveniji, obdavčeni samo na dobičku tiste pravne osebe, kjer imajo lastništvo (dividende, ki jih te pravne osebe, lastniki drugih pravnih oseb v Sloveniji, prejemajo pa praviloma v Sloveniji niso obdavčene).

70. člen ZDDPO-2 pa določa pogoje in način plačila davka na viru, ko izplačevalec (pravna oseba) dividende le to, kot dohodek izplača svojemu lastniku (pravni osebi). 70. člen ZDDPO-2 med drugim določa, da izplačevalcu ni potrebno (pod pogoji določenimi v 70. členu) odtegniti in plačati davka na viru, če mu prejemnik dividende sporoči svojo davčno številko, pri čemer mora biti prejemnik dividende za davčne namene rezident Slovenije.

V skladu z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-uradno prečiščeno besedilo, 9/12 Odl.US: U-I-18/11-10, v nadaljevanju ZDoh-2) je potrebno z davčnega vidika ločiti položaj fizičnih oseb, ki nastopajo kot lastniki podjetij in fizičnih oseb, ki so kot samostojni podjetniki nosilci dejavnosti.

Fizične osebe, ki so lastniki podjetij (lastniki lastniških deležev v družbah in drugih oblikah organiziranja), so obdavčeni ob izplačilu dobička oziroma dividende kot to določa 91. člen ZDoh-2. Ti dohodki iz kapitala se obdavčujejo po cedularnem principu, kar pomeni, da se dohodki ne vštevajo v letno davčno osnovo dohodnine in je tako davek, obračunan po fiksni stopnji 20%, končni davek. Davčna obremenitev dividend je v skladu z veljavno zakonodajo urejena primerjalno pravno ugodno (npr. v Avstriji po 25%, v Italiji 27%, v Nemčiji 25%), s čimer je vzpostavljen spodbuden, konkurenčen in javnofinančno vzdržen davčni sistem za vlagatelje.

Dobiček iz opravljanja dejavnosti samostojnih podjetnikov pa se obdavčuje po sintetičnem konceptu obdavčitve, kar pomeni obdavčitev seštevka določenih dohodkov fizične osebe, doseženih v posameznem davčnem letu, z dohodnino. Pri ugotavljanju dobička, ki je osnova za izračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, lahko podjetnik, z namenom zniževanja dobička iz dejavnosti uporablja določene institute, ki so primerljivi z instituti pri obdavčevanju pravnih oseb (npr. prenosi izgube, uveljavljanje olajšav za investiranje, raziskave in razvoj, zaposlovanje in podobno). Navedeni instituti so davčno pravni ukrepi za spodbujanje razvoja in rasti gospodarstva ter podjetništva in delno že vsebujejo možnost dodatnega zniževanja davčne osnove (dobička) zaradi stroškov novih zaposlitev (glejte 61. a člen in 62. člen ZDoh-2).

V zvezi s predlogom še pripominjamo, da po našem mnenju s predlagano rešitvijo ni možno doseči želenih ciljev, saj nižanje obdavčitve dobička lastnikov podjetij praviloma nima za posledico višanje plač zaposlenim ali dodatnega zaposlovanja. Višanje plač in dodatne zaposlitve za delodajalca pomenijo višje stroške dela in posledično nižji dobiček, kar pa ni v interesu lastnika podjetja, ki je upravičenec do izplačila dobička. Poleg tega tak ukrep ne pripomore k oživitvi poslovanja poslovnih subjektov, ki zaradi trenutne gospodarske situacije ne ustvarjajo dobička. Dodatno pripominjamo, da vsak ukrep nižanja obdavčitve razdeljenega dobička pomeni destimuliranje reinvestiranja razdeljenega dobička.

Ne glede na navedeno pa Ministrstvo za finance spremlja gospodarsko okolje, ki se nenehno spreminja posebno v času gospodarske krize in proučuje možnosti kako z ukrepi tudi na davčnem področju po eni strani spodbujati gospodarstvo po drugi stani pa zagotavljati vzdržnost javnih financ.