Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Nezadostna podpora

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

4005 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev. Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje PLAČ glede na ta predlagani predlog. Pomeni tudi zmanjanje razlik med ljudmi v osnovi priskrbljenosti, ker pomeni bolj socialno in manj kapitalistično državo - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

7 glasov
11 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR anekdota 27 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:29:14

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe zgolj samo s strani lokalne oskrbe s hrano - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad socialnimi prispevki ipd). - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna ambalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja vsebine - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to morda prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in pemalo nadzora ali špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:32:09

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna ambalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja vsebine - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to morda prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in pemalo nadzora ali špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:41:26

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna ambalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja vsebine - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot smostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to morda prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in pemalo nadzora ali špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:42:24

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih tega predloga verjetno drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:44:28

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:45:48

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:49:17

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:54:08

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala nakup osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni za manjše prihodke, v čimer bi se ustvarjale organizirane skupnosti, ki bi lahko kasneje delovale kot samostojne enote ali podjetja z omejenim dobičkom, ki bi zadostoval za normalno bivanje posameznika oz. zaposlenega - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 18:58:38

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba osnovne prehranske kartice oz. preživetvenega prehranskega paketa

Kartico (lahko je tudi osebna izkaznica) bi imel vsak (stalni) državljan Slovenije in bi omogočala brezplačni prevzem osnovnih prehranskih dobrin za preživetje posameznika ali družine. Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, ki bi jih financirali iz proračuna ali EU sredstev (na začetku). Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 19:00:28

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev. Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd) - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 19:04:11

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev. Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje plač glede na ta predlagani predlog - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 19:05:15

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev. Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje PLAČ glede na ta predlagani predlog. Pomeni tudi zmanjšpevanje razlik med ljudmi v osnovi priskrbljenosti posameznika - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Verzija predloga z dne, 23.11.2011 | 19:06:03

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa

Uvedba brezplačnega preživetvenega prehranskega paketa za vse državljane Slovenije S kartico (ali z osebno izkaznico) bi vsak (stalni) državljan Slovenije lahko prevzel brezplačni osnovnih prehranski paket dobrin za preživetje posameznika ali družine.

Na podlagi evidence prebivalcev Slovenije, bi bil vsak državljan upravičen do osnovnih prehranskih dobrin, projekt pa bi financirali iz proračuna ali eventuelno na začetku iz EU sredstev. Ministrstvo za zdravje bi s pomočjo prehranskih strokovnjakov določilo, koliko in katera prehrana bo morala biti na seznamu in ki bi prehransko zadostovala za posamezno osebo, da se prehrani bodisi tedensko ali bodisi mesečno. Določbe prehrane itn, bi se nadalje absolutno prilagajale potrebam. To bi pomenilo tudi jasno in določeno pot prehranskega razvoja in prehranske samooskrbe Slovenije, saj bi prednost v nabavi živil bila usmerjena v slovenskega pridelovalca hrane. Otroci in družine bi imeli svoj paket, posamezniki svoj paket itn., oziroma vsakdo bi imel prilagojen prehranski paket glede na količino in starost družinskih članov. Paketi bi bili prilagojeni prehranski izbiri posameznika (vsejedec, vegetarijanec, vegan, presnojedec itn) oz. bi evnetuelno lahko posameznik izbiral kateri paket želi. Paket ali pakete bi posameznik dvigoval v temu primernih prostorih (eventuelno obstoječe lokalne trgovine ali zbirni centri) na podlagi obvezne razvidne evidence (posameznik zase, starš/i zase in družino, upokojenci, invalidi, z dostavo za bolnike, itn). MOREBITNE PREDNOSTI: - Osnovna prehranska priskbljenost vseh državljanov Slovenije - S tem delna socialna preskrbljenost vseh drzavljanov Slovenije - Lažji nadzor in pregled nad porabo hrane državljanov Slovenije - Večje, bolj orientirano in bolj dolgoročno planiranje, sodelovanje ter vzajemna podpora med slovenskimi proizvajalci in potrošniki prehrane - Predvsem podpora slovenskemu pridelovalcu hrane in dolgoročno planiranje izvedbe prehranske oskrbe, ki bi temeljila predvsem na domači ponudbi in lokalni oskrbi - Finančno prilagajanje drugih (socialnih) podpor in sredstev k predlagani uvedbi (pomeni, da bi prehranski del bil izvzet iz socialne podpore, kar bi avtomatično pomenilo lažji nadzor nad drugimi socialnimi prispevki ipd), ter prilagajanje PLAČ glede na ta predlagani predlog. Pomeni tudi zmanjanje razlik med ljudmi v osnovi priskrbljenosti - Zmanjšanje stresa posameznika zaradi manj skrbi kako prehraniti sebe in družino - Boljši nadzor nad zdravjem prebivalcev in lažje prilagajanje potrebam posameznika - Evidentiranje zdravja prebivalcev v odnosu na ta predlog oz., osnovno prehrano in lažje prilagajanje potrebam - Eventuelno izboljšanje zdravja državljanov Slovenije zaradi bolj redne in zdrave prehrane, s tem dolgoročno razbremenitev zdravstva - Medsebojno prilagajanje prehrane in večji nadzor v prehranjevanju otrok in uslužbencev (prehrana v šolah + prehrana s pomočjo paketov) - S tem eventuelno ZMANJŠANJE junk food hrane in predebelosti otrok ter rast sodobnih degenerativnih bolezni - S tem večji poudarek v lokalni ponudbi bolj zdrave hrane in zmanjšanje ponudbe "junk" hrane, ki se dandanes preveč razvija tudi zaradi premalo organizirane ponube bolj zdrave hrane - Zmanjševanje števila megamarketov na prebivalca v enem kraju, a zato veliko novih REDNIH zaposlitev oseb, ki bi redno delale na tem podanem predlogu (zbirni centri, komunikacija med proizvajalci in konzumenti, oddaja paketov, evidenca paketov, priprava paketov, kontrola paketov, skratka celotna logistika in večji lokalni razvoj, ki bi s tem omogočal večji razvoj tudi drugih panog) - Torej poudarek lokalnemu razvoju pridelave hrane, logistike ter drugih soodvisnih in vzporednih panog - Podpora predvsem slovenskemu kmetu in lokalnim proizvajalcem, s tem več delovnih mest zaradi večjega lokalnega razvoja - Večje ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, ki pri nas preverjeno dobro uspevajo, s tem razvoj in ohranjanje podeželja - Zaradi čimvečje lokalne oskrbe manjši ekološki oddtis transporta, s tem razbremenitev transportnih poti v celoti - Bolj enotna in manj potratna embalaža. -Prehrana bi bila pakirana v preprosto embalažo, ki bi bila okolju čim bolj prijazna, hkrati pa bi poudarjala tisto, kar je najbolj pomembno - vsebino, ne pa ustvarjala laža zavajajoča pričakovanja - Reklamiranje in promoviranje paketov bi tako bilo nesmiselno in bi s tem deloma razbremenili medijsko oglaševanje, ki nas dandanes na vsakem koraku posiljuje z ustvarjanjem nepotrebnih potreb - V zbirnih centrih, pakirnicah itn, bi lahko delali sedaj nezaposleni ali prehodno nezaposleni za manjše prihodke in kot zacasno ali redno delo - Zaradi morebitne ogroženosti prebivalcev RS v primeru elementarnih nesreč (poplave, potresi itn), bi z evedbo predloga ustvarili večjo, hitrejšo in enotnejšo sposobnost reagiranja na manj predvidevane okoliščine. V osnovi bi zagotovili večjo sposobnost prilagajanja na težave že s tem, da bi bili preventivno priskrbljeni z delom osnove za preživetje. Zaradi uvida v dejansko porabo prehrane na prebivalca, pa bi lahko bolje in vnaprej planirali preskrbo na določenih območjih. To bi vspodbujajo lokalni razvoj pridelave hrane in s tem nova delovna mesta, ki bi bila prilagojena dejanskim kakor tudi eventuelnim potrebam. -- V celoti ideja za državo in davkoplačevalce pomeni določen vložek energije, sredstev, toda dolgoročno bi na različnih nivojih bivanja to verjetno prineslo veliko prednosti. Med drugi manj finančnega izpada in nepotrebnega odliva, ki se dogaja zaradi prevelike prepuščenosti in premalo nadzora, manj monopolnega razvijanja oz. zaradi špekuliranja z dobrinami. Bolj nadzorovane prilive in odlive, saj bi bila sredstva za obstoj ideje lahko skrbno nadzorovana in planirana. Socialne in druge podpore bi se lažje prilagajale samo delu potreb v kolikor bi posameznik v osnovi že imel zagotovljen osnovni prehranski preživetveni paket. Sama logistika pa bi v Sloveniji prav tako postala bolj razvejana. Prdvidevam, da boste o slabostih in pomislekih tega predloga drugi napisali dovolj. lp

Komentarji