Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

61728 OGLEDOV 177 KOMENTARJEV

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok. Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države je ob tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjenatudi z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na prisilen način mi moja rodna domovina, pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in življenje ter spoštuje moje pravice. Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, med njimi tudi Švicarski pediatri v 3-letni raziskavi, kar pa domačemu Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar. V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar ob cepljenju z njimi ne seznanjajo pacientov kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali. Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen. Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni. Uzakonitev na-silnega cepljenja še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Vlado sprašujem, če se spomni, zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le taboriščnikom v posmeh ? Preberimo jo skupaj! Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne. Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne. V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave. V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti. Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih. 56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen. Otrok v Sloveniji pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenjes z za zdravje možnimi kvarnimi posledicami kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje ali zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo ženske označimo za humano dejanje. Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

Hej, hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja? Po zakonu o pacentovih pravicah lahko svobodno izberem zdravnika, svobodno rodim in izberem bolnišnico, način poroda, sobo, po želji hodim na sistematske preglede, se svobodno odločim ali se bom sploh zdravila ali ne, svobodno se lahko informiram o stranskih učinkih in posledicah cepiv (oz. naj bi me zdravstvo), ne morem pa izbrati ali se bom nato tudi svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar moram obvezno cepiti sebe in svoje mladoletne otroke. Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi? Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih - ZNB. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji.

Obvezno cepljenje je že preživet sistem, naše napredno zdravstvo pa se ga oklepama, kot pijanec plota. Žuga nam, da nas bodo pokončale epidemije nalezljivih bolezni. Žal ji neuka javnost verjame in zaupa. Razvidno je, da sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja v teh posledičnih "silnih" epidemijah blagih otroških bolezni, saj ostaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva onkraj hriba in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država? Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Bodo mladi starši kmalu po zaporih in brez vse imovine, njih otroci pa v začasnih rejništvih? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države. Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZNB kršene in nespoštovane. V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Klasičen beg možganov. Takrat šele lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih injekcij. Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZNB?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje s skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno in vredno, da se vas same kazensko preganja.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobi. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le visoke kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

-V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. - Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti, stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

-K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu, ki je tudi dokazano zdravju bolj škodljiv kot koristen. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje. Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz že nekaj let veljavnega Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

551 glasov
17 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR L LUČ 6 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


09.09.2011

Odziv Ministrstva za zdravje

Nalezljive bolezni še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem tako v nerazvitih, kot v razvitih industrializiranih državah, kar se kaže tudi z nedavnimi izbruhi ošpic v evropskih državah. Zato je potrebno nalezljivim boleznim, njihovemu spremljanju in obvladovanju nameniti posebno pozornost. Eden izmed posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je cepljenje. Cepljenje je varen in učinkovit javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nevarnih nalezljivih bolezni. Cepljenje ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št.69/1995, in 25/2004), ki v 22. členu opredeljuje nalezljive bolezni proti katerim je cepljenje obvezno. 22. a člen določa razloge za opustitev cepljenja, ki so: alergija na sestavino cepiva, resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ter bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Obvezno cepljenje se izvaja zaradi preprečevanja in obvladovanja določenih nalezljivih bolezni, ki pomenijo veliko grožnjo za zdravje posameznika in večjega števila otrok.

Glede navedbe, da je cepljenje v nasprotju z ustavnimi določbami, se je o tem leta 2004 že opredelilo Ustavno sodišče, ki v Odločbi o ugotovitvi, da prva alineja prvega odstavka 22. člena, 4. točka prvega odstavka 57. člena in drugi odstavek 57. člena Zakona o nalezljivih boleznih niso v neskladju z Ustavo, in o ugotovitvi neskladnosti Zakona o nalezljivih boleznih z Ustavo (Uradni list RS št. 25/2004; v nadaljnjem besedilu: odločba) navaja, da obvezno cepljenje ni v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče tako ocenjuje, da koristi, ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posameznika in članov širše skupnosti, presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. Podrobnejše obrazložitve glede posameznih členov Ustave, na katere se sklicujete je v navedeno v odločbi. Odločba pa je ugotovila neskladnost Zakona o nalezljivih boleznih z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja, in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Zakon o nalezljivih boleznih je bil v letu 2005 spremenjen in je odpravil to neskladje.

Strinjamo se z vami, da so informacije, ki jih morajo starši pridobiti od zdravnika v zvezi s cepljenjem izredno pomembne, pri tem pa je ključno zaupanje med zdravnikom in starši.

Ureditve cepljenja so po državah različne, različen pa je tudi odnos oziroma zaupanje v cepljenje. Po podatkih iz leta 2007 (Report on First survey of Immunisation Programs in Europe, Venice project, April 2007) je v Evropski Uniji 10 držav z obveznim cepljenjem. Večina gre za države, ki so se EU pridružile leta 2004. Vsem je skupen cilj, da bi dosegle visoko precepljenost otrok.

Razvoj na področju nalezljivih bolezni terja posodobitev Zakona o nalezljivih boleznih in nov predlog zakona bo predvidoma pripravljen v prihodnjem letu. To bo tudi priložnost za soočenje strokovnih mnenj in pogledov na ureditev, ki se nanaša na cepljenje ter iskanje tistih rešitev, ki bodo omogočale ustrezno precepljenost naših otrok in s tem ohranjanje visoke ravni javnega zdravja.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 20.07.2011 | 13:35:47

SEM ZA SVOBODNO ODLOČANJE ČLOVEKA O CEPLJENJU V SKLADU S SVOJIMI PREPRIČANJI

Verzija predloga z dne, 30.07.2011 | 17:06:35

SVOBODNO ODLOČANJE ČLOVEKA O CEPLJENJU V SKLADU S SVOJIMI PREPRIČANJI

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih, ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju, ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava pred 20-imi leti in ki so v tem primeru še vedno kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča? Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče kar humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Očitno je okupator še vedno na oblasti. Ali smo v omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V primeru zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Ostane nam torej beg pred slovenskim in tujim medicinskim nasiljem za naše zdrave otroke, saj tudi Ustava očitno ne velja.

Ali imamo pri nam danes kako moderna oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to omenjano spodbujanje rojstev in večanje rodnosti? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru? Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov.

V Sloveniji je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, ter uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij in stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira. Pa magari zdravstveno priporočena.

Želim vam boljšega gospodarjenja z davkoplačevalskim denarjem, kot je nakup cepiv, s katerim se posiljuje ljudi kot da so zaporniki. Recesija je. Privarčujte kaj na tem področju in raje podarite kakšno socialno pomoč več na ta račun.

Verzija predloga z dne, 30.07.2011 | 17:28:22

SVOBODNO ODLOČANJE ČLOVEKA O CEPLJENJU V SKLADU S SVOJIMI PREPRIČANJI

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih, ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju, ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti.Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava pred 20-imi leti in ki so v tem primeru še vedno kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame.Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča?Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče kar humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Očitno je okupator še vedno na oblasti.Ali smo v omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V primeru zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Ostane nam torej beg pred slovenskim in tujim medicinskim nasiljem za naše zdrave otroke, saj tudi Ustava očitno ne velja.

Ali imamo pri nam danes kako moderna oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to omenjano spodbujanje rojstev in večanje rodnosti? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug medicinski čiračara? Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov.

V Sloveniji je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, pravic pacienta, pravic staršev in zato uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij ter s tem stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira. Pa magari zdravstveno priporočena.

Zato predlagam naj se kot prioritetno pripravi pravno ureditev spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš. Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen vstop otroka v šolo ali vrtec. V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, sploh ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. Zahtevam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje države uprave ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh aktivnega sokrivca za obstoječe stanje. Nasploh pa je nujna etična prenova zdravstva, saj zdravniki in medicinsko osebje niso vsevedni in vsemogočni zgolj zato, ker se spoznajo na neko ozko, specifično področje, zakar bi lahko državljanom odrejali, kar se njim zdi najbolje ne glede na vse ostalo. Državljani smo svobodna bitja sposobna odločanja o sebi, ki lahko zavrnemo zdravljenje, cepljenje, operacije, obsevanja in podobno, v kolikor tega ne želimo. Zdravstvo pa bo moralo še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 30.07.2011 | 18:55:33

SVOBODNO ODLOČANJE ČLOVEKA O CEPLJENJU V SKLADU S SVOJIMI PREPRIČANJI

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih, ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju, ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti.Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava pred 20-imi leti in ki so v tem primeru še vedno kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame.Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča?Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče kar humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Očitno je okupator še vedno na oblasti. Le kdo nam vlada? Še vedno Srbi? Ali smo v Ustavi omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V primeru zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Ostane nam torej beg pred slovenskim in tujim medicinskim nasiljem za naše zdrave otroke, saj tudi Ustava očitno ne velja. Tudi veljaven Zakon o pacientovih pravicah ne.

Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug prisilni medicinski čiračara? Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov? Komu boste diktirali svojo politiko? Starčkom? Osebno ne bom imela otrok dokler se stanje ne popravi ali pa se bom isto izselila. Nekaj let sem že prebila v Španiji, kjer je cepljenje svobodno, pa tudi klima je toplejša. Sramotno, da država ne zagotovi niti tistih razmer, ki bi jih za starševstvo v 21. stoletju morala. Verjetno prav čakate, da gre kak primer na Evropsko sodišče, da vam bo jasno, da ste v prekršku.

V Sloveniji je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, pravic pacienta, pravic staršev in zato uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij ter s tem stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira. Pa magari zdravstveno priporočena. V kolikor tega ne morete vzpostaviti, vas pozivam k odstopu, saj ste verjetno popolnoma nesposobni in vas zato ne potrebujemo.

K temu predlagam prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš. Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen vstop otroka v šolo ali vrtec. V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, sploh ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. Zahtevam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh aktivnega sokrivca za obstoječe stanje. Nasploh pa je nujna etična prenova zdravstva, saj zdravniki in medicinsko osebje niso vsevedni in vsemogočni zgolj zato, ker se spoznajo na neko ozko, specifično področje, zakar bi lahko državljanom odrejali, kar se njim zdi najbolje ne glede na vse ostalo. Državljani smo svobodna bitja sposobna odločanja o sebi, ki lahko zavrnemo zdravljenje, cepljenje, operacije, obsevanja in podobno, v kolikor tega ne želimo. Zdravstvo pa bo moralo še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 30.07.2011 | 19:04:46

SVOBODNO ODLOČANJE ČLOVEKA O CEPLJENJU V SKLADU S SVOJIMI PREPRIČANJI

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Pravtako grobo posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Država Slovenija ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih, ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju,ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi absurdno visokimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava pred 20-imi leti in ki so v tem primeru še vedno kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame.Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča ter jim pošiljajo kazenske položnice? Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Zakaj imamo od 2008 zakon o pacientovih pravicah? Očitno je v Sloveniji okupator še vedno na oblasti. Le kdo nam torej vlada? Še vedno Srbi? Ali smo v Ustavi omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji. Tudi v daljni Avstraliji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V številnih primerih zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Takrat lahko živimo v miru brez prisilnih inekcij. Vlado sprašujem naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim/ tujim medicinskim nasiljem za nas in naše zdrave otroke, saj Ustava še danes ne velja. Tudi veljaven Zakon o pacientovih pravicah očitno ne, saj se kršitve kar nadaljujejo in ne preganjajo.

Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara? Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov? Komu boste diktirali svojo politiko? Starčkom? Osebno ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite ali pa se bom isto izselila. Nekaj let sem že prebila v Španiji, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi klima je toplejša. Slišala sem celo, da se je za primer cepljenja že razsojalo pred Slovenskim Ustavnim sodiščem, ter da je bila razsodba da kršitve ustave ni. Ker ne vem niti zoper kateri člen so se sklicevali, ne morem nič komentirati. Mogoče to tudi ni resnično. Če pa dejansko razsodba velja , potem smo v grozni situaciji, kjer velja le beg ali revolucija, saj antikorupcijske komisije ne pomagajo več, saj Slovenci očitno še nimamo ne svoje domovine, ne pravne države, ne neodvisnega sodstva in ne osebne svobode. Le kdo nam vlada? Mafija? Rečem vam, da je sramotno, da država ne zagotovi niti tistih razmer, ki bi jih za starševstvo v 21. stoletju morala. Verjetno prav čakate, da gre kak primer na Evropsko sodišče, da vam bo jasno, da ste v prekršku/kriminalnem dejanju.

Ker je stanje katastrofalno, se je nujno lotiti dela. Takoj je otrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, pravic pacienta, pravic staršev in otroka ter zato uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij ter s tem stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira in ne totalitarna odločitev.V kolikor tega ne morete vzpostaviti, vas pozivam k odstopu, saj ste verjetno popolnoma nesposobni in vas zato ne potrebujemo.

K temu opisu prilagam svoj predlog: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš. Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen vstop otroka v šolo ali vrtec. -V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, sploh ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. -Zahtevam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh aktivnega sokrivca za obstoječe stanje.

- Zakon o pacientovih pravicah naj se izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja, nevarnosti in tveganja povezana s tem. Ter tudi, kako je s pravnim varstvom za ta primer, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino za primer posledic, ki jih povzroči prisilno cepljenje. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako željenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavljajo in pisno priložijo k vsakemu cepljenju? Zdravstvo bo moralo še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebjetudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 31.07.2011 | 12:33:23

SVOBODNO ODLOČANJE ČLOVEKA O CEPLJENJU V SKLADU S SVOJIMI PREPRIČANJI

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Pravtako grobo posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Država Slovenija ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih, ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju,ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi absurdno visokimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava pred 20-imi leti in ki so v tem primeru še vedno kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame.Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča ter jim pošiljajo kazenske položnice? Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Zakaj imamo od 2008 zakon o pacientovih pravicah? Očitno je v Sloveniji okupator še vedno na oblasti. Le kdo nam torej vlada? Še vedno Srbi? Ali smo v Ustavi omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji. Tudi v daljni Avstraliji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V številnih primerih zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Takrat lahko živimo v miru brez prisilnih inekcij. Vlado sprašujem naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim/ tujim medicinskim nasiljem za nas in naše zdrave otroke, saj Ustava še danes ne velja. Tudi veljaven Zakon o pacientovih pravicah očitno ne, saj se kršitve kar nadaljujejo in ne preganjajo.

Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara? Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov? Komu boste diktirali svojo politiko? Starčkom? Osebno ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite ali pa se bom isto izselila. Nekaj let sem že prebila v Španiji, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi klima je toplejša. Slišala sem celo, da se je za primer cepljenja že razsojalo pred Slovenskim Ustavnim sodiščem, ter da je bila razsodba da kršitve ustave ni. Ker ne vem niti zoper kateri člen so se sklicevali, ne morem nič komentirati. Mogoče to tudi ni resnično. Če pa dejansko razsodba velja , potem smo v grozni situaciji, kjer velja le beg ali revolucija, saj antikorupcijske komisije ne pomagajo več, saj Slovenci očitno še nimamo ne svoje domovine, ne pravne države, ne neodvisnega sodstva in ne osebne svobode. Le kdo nam vlada? Mafija? Je vlada, ki ljubi inekcije za državljane, sama na drogah? Njeno delovanje je že temu podobno. Rečem vam, da je sramotno, da država ne zagotovi niti tistih razmer, ki bi jih za starševstvo v 21. stoletju morala. Verjetno prav čakate, da gre kak primer na Evropsko sodišče, da vam bo jasno, da ste v prekršku/kriminalnem dejanju. Vam je treba to z razsodbo objasnit in ne s predlogom?

Ker je stanje katastrofalno, je nujno, da se lotite vašega dela. Takoj je potrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, pravic pacienta, pravic staršev in otroka ter zato uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij ter s tem stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira in ne totalitarna odločitev.V kolikor tega ne morete vzpostaviti, vas pozivam k odstopu, saj ste verjetno popolnoma nesposobni in vas zato ne potrebujemo.

K temu opisu prilagam svoj predlog: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš. Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen vstop otroka v šolo ali vrtec. -V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, sploh ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. -Zahtevam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh aktivnega sokrivca za obstoječe stanje.

- Zakon o pacientovih pravicah naj se izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja, nevarnosti in tveganja povezana s tem. Ter tudi, kako je s pravnim varstvom za ta primer, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino za primer posledic, ki jih povzroči prisilno cepljenje. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako željenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavljajo in pisno priložijo k vsakemu cepljenju? Zdravstvo bo moralo še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebjetudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 22:11:39

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Pravtako grobo posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Država Slovenija ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih, ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju,ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi absurdno visokimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so v tem primeru kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame.Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča ter jim pošiljajo kazenske položnice? Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Zakaj imamo od 2008 zakon o pacientovih pravicah? Očitno je v Sloveniji okupator še vedno na oblasti. Le kdo nam torej vlada? Še vedno Srbi? Ali smo v Ustavi omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji. Tudi v daljni Avstraliji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V številnih primerih zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Takrat lahko živimo v miru brez prisilnih inekcij. Vlado sprašujem naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim/ tujim medicinskim nasiljem za nas in naše zdrave otroke, saj Ustava še danes ne velja. Tudi veljaven Zakon o pacientovih pravicah očitno ne, saj se kršitve kar nadaljujejo in se kršitelj ne preganja.

Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara v dobrobit koga? Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov? Komu boste diktirali svojo politiko? Starčkom? Državljanom po zaporih? Osebno ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite ali pa se bom isto izselila. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi klima je toplejša. Slišala sem celo, da se je za primer cepljenja že razsojalo pred Slovenskim Ustavnim sodiščem, ter da je bila razsodba da kršitve ustave ni. Ker ne vem niti zoper kateri člen so se sklicevali, ne morem nič komentirati. Mogoče to tudi ni resnično. Če pa dejansko razsodba velja , potem smo v grozni situaciji, kjer velja le beg ali revolucija, saj antikorupcijske komisije ne pomagajo, saj Slovenci očitno še nimamo ne svoje domovine, ne pravne države, ne neodvisnega sodstva in ne osebne svobode. Le kdo nam vlada? Mafija? Je vlada, ki ljubi inekcije za državljane, sama na drogah? Njeno delovanje je že temu podobno, saj svoj narod na milost in nemiliost izroča svojemu dilerju. Rečem vam, da je sramotno, da država ne zagotovi niti tistih razmer, ki bi jih za starševstvo in demokracijo v 21. stoletju morala. Verjetno prav čakate, da gre kak primer na Evropsko sodišče, da vam bo jasno, da ste v prekršku/kriminalnem dejanju. Vam je treba to z razsodbo objasnit in ne s predlogom?

Ker je stanje katastrofalno, je nujno, da se lotite vašega dela. Takoj je potrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, pravic pacienta, pravic staršev in otroka ter zato uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij ter s tem stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira in ne totalitarna odločitev.V kolikor tega ne morete vzpostaviti, vas pozivam k odstopu, saj ste verjetno popolnoma nesposobni in vas zato ne potrebujemo.

K temu opisu prilagam svoj predlog: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš. Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen vstop otroka v šolo ali vrtec. -V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, sploh ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. -Zahtevam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh aktivnega sokrivca za obstoječe stanje.

- Zakon o pacientovih pravicah naj se izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja, nevarnosti in tveganja povezana s tem. Ter tudi, kako je s pravnim varstvom za ta primer, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino za primer posledic, ki jih povzroči prisilno cepljenje. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako željenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavljajo in pisno priložijo k vsakemu cepljenju? Zdravstvo bo moralo še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebjetudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 22:38:16

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem mlada Slovenka. Še brez družine.

Položaj za mlade družine danes v Sloveniji ni rožnat, saj ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok.

Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, pa je meni osebno ob vsem tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo z raznimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da živim zdravo, da v cepljenje ne verjamem- ter da verjamem da je zelo nevarno.

O tem govorijo in opozarjajo številne raziskave, kar pa Ministrstvu za zdravje ni mar in se sklicuje le na tem nasprotne raziskave ter na neko staro prakso in zakonitost obveznega cepljenja v Sloveniji. Drugo, nasprotno mnenje v RS namreč ni verodostojno, saj je resnica tudi v samostojni Sloveniji tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička.

V človekovo intergriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice nasilno posega država z uzakonitvijo prisilnega cepljenja otrok. Pravtako grobo posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Država Slovenija ne zagotavlja razmer, da bi se Slovenci odločali za starševstvo, za otroka, ne podpira zdravega življenja družine po svojih prepričanjih,ne omogoča varstva otroka pred gospodarskim, telesnim ter psihičnim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter medicinskimi in drugimi poskusi ( farmacija), ne omogoča, da starši otroka ali sebe pred nasilnimi posegi države zaščitijo, prav tako ne omogoča svobodnega sožitja in nediskriminacije družin z nasprotnim prepričanjem ali pa resničnega ugovora vesti proti cepljenju,ampak mlade družine mori z zastraševanjem, s sodnimi postopki ali pa neskončnimi absurdno visokimi denarnimi kaznimi v primeru necepljenja. Ugovor pa je torej možen le teoretično, ne pa resnično v praksi brez vseh posledic.

Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike, ali dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja. Kdo in kje je tu domovina in kje demokracija?

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti.Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so v tem primeru kršene in nespoštovane.

V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu v skladu s tem v kar verjame.Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. Še posebej pa lahko zavrne cepljenje, ki je po mojem mnenju popolni farmacevtski experiment ter zakonito bogatenje farmacevtskih lobijev pod pretvezo skrbi za človeka.

Veljavna Ustava RS v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotovlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Cepljenje v RS v vse to grobo posega. Povzroči lahko trajne škodljive posledice ali tudi smrt. Je tudi grob poseg v zasebnost in svobodo odločanj ter tudi ne omogoča varstva teh pravic.

V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Namesto razumevanja in vsekakor nediskriminacije je starševska največja skrb za otroka označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši svobodno ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri telesu svojega nebogljenega otroka nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen oz. nasilen poseg, pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti.

V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru cepljenja slovenska država zlorablja družino, materinstvo, očetovstvo ter otroka ter vsekakor ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih.

56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje lahko enostavno razumemo kot profitno dejavnost farmacije in s tem zakonsko utemeljeno izkoriščanje in zlorabo otrok za ta gospodarski namen. Ob temu, da so tudi same posledice cepljenja lahko škodljive tako telesu kot psihi bi takemu ravnanju težko rekli dobronamerno. Otrok pred tem torej v RS ni posebej varovan, ampak z zakonom ponujen v zlorabo.

Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. Kje je v primeru zavračanja cepljenja strpnost do teh drugače mislečih družin, kje nenasilna komunikacija ali nenasilna dejanja do staršev, ki zavrnejo cepljenje? Kje so ti starši enakopravni? Ali tudi starše ki cepijo kličejo k inšpektorjem in na sodišča ter jim pošiljajo kazenske položnice?Je mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko kolikor je lahko humano posilstvo.

Pa kje mi živimo v 2011? Zakaj imamo že 20 let Ustavo, če ne zato da se je držimo in da nas zavaruje, čeprav pred lastno nasilno državo. Zakaj imamo od 2008 zakon o pacientovih pravicah? Očitno je v Sloveniji okupator še vedno na oblasti. Le kdo nam torej vlada? Še vedno Srbi? Ali smo v Ustavi omenjeni demokraciji ali diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti le eno in tuliti v 1 rog?

Ob temu Ustavnemu varstvu, ki nam je teoretično zagotovljeno v Sloveniji, je v drugih EU državah cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Španiji, Švedski, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Danski, Finski, Belgiji, Luksemburgu, Cipru, Estoniji in Grčiji. Tudi v daljni Avstraliji.

Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska država?

V številnih primerih zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Takrat lahko živimo v miru brez prisilnih inekcij.Vlado sprašujem naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim/ tujim medicinskim nasiljem za nas in naše zdrave otroke, saj Ustava še danes ne velja. Tudi veljaven Zakon o pacientovih pravicah očitno ne, saj se kršitve kar nadaljujejo in se kršitelj ne preganja.

Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara v dobrobit koga?Kdo bo sploh še ostal v Sloveniji, če vsi vidijo le odhod, iz teh ali onih razlogov? Komu boste diktirali svojo politiko? Starčkom? Državljanom po zaporih?Osebno ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite ali pa se bom isto izselila. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi klima je toplejša. Slišala sem celo, da se je za primer cepljenja že razsojalo pred Slovenskim Ustavnim sodiščem, ter da je bila razsodba da kršitve ustave ni. Ker ne vem niti zoper kateri člen so se sklicevali, ne morem nič komentirati. Mogoče to tudi ni resnično.Če pa dejansko razsodba velja , potem smo v grozni situaciji, kjer velja le beg ali revolucija, saj antikorupcijske komisije ne pomagajo, saj Slovenci očitno še nimamo ne svoje domovine, ne pravne države, ne neodvisnega sodstva in ne osebne svobode. Le kdo nam vlada? Mafija? Je vlada, ki ljubi inekcije za državljane, sama na drogah? Njeno delovanje je že temu podobno, saj svoj narod na milost in nemiliost izroča svojemu dilerju.Rečem vam, da je sramotno, da država ne zagotovi niti tistih razmer, ki bi jih za starševstvo in demokracijo v 21. stoletju morala. Verjetno prav čakate, da gre kak primer na Evropsko sodišče, da vam bo jasno, da ste v prekršku/kriminalnem dejanju. Vam je treba to z razsodbo objasnit in ne s predlogom?

Ker je stanje katastrofalno, je nujno, da se lotite vašega dela. Takoj je potrebno zagotoviti spoštovanje ustavnih človekovih pravic, pravic pacienta, pravic staršev in otroka ter zato uzakoniti svobodno zavrnitev cepljenja drugače mislečih brez vseh sankcij ter s tem stopiti na pot demokratičnih držav, kjer je cepljenje že v štartu svobodna izbira in ne totalitarna odločitev.V kolikor tega ne morete vzpostaviti, vas pozivam k odstopu, saj ste verjetno popolnoma nesposobni in vas zato ne potrebujemo.

K temu opisu prilagam svoj predlog:-prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš. Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen vstop otroka v šolo ali vrtec. -V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, sploh ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. -Zahtevam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira.Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh aktivnega sokrivca za obstoječe stanje.

- Zakon o pacientovih pravicah naj se izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja, nevarnosti in tveganja povezana s tem. Ter tudi, kako je s pravnim varstvom za ta primer, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino za primer posledic, ki jih povzroči prisilno cepljenje. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako željenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavljajo in pisno priložijo k vsakemu cepljenju? Zdravstvo bo moralo še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebjetudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 22:42:10

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

 

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 22:46:57

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

 

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 22:50:35

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

 

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 23:08:05

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok. Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države, ki ji jih očitajo, je v tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, ter še posebej kljub temu, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjena z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na tak prisilen način mi moja rodna pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in spoštuje moje pravice. Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, kar pa Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar. V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil. Ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar jih ob cepljenju ne prilagajo pacientom v vednost kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali. Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen. Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni. Uzakonitev na-silnega cepljenja posega kljub tej uzakonjeni resnici kapitala še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Vlado sprašujem zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le nam v posmeh ? Preberimo jo skupaj! Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne. Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne. V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave. V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti. Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih. 56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen. Otrok v RS pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne jasna zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo označimo za humano dejanje. Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani. Hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja? Svobodno lahko izberem zdravnika in ali se bom sploh zdravila ali ne, ne morem pa izbrati ali se bom svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar se moram cepiti. Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi? Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih

Tako pri nas doma. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji. Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država? Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države. Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZON kršene in nespoštovane. V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Takrat lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih inekcij. Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZON?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje z skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobijo. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

-V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. - Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti , stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

-K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje. Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 23:17:46

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok. Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države je ob tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjenatudi z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na prisilen način mi moja rodna domovina, pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in spoštuje moje pravice. Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, med njimi tudi Švicarski pediatri v 3-letni raziskavi, kar pa domačemu Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar. V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar ob cepljenju z njimi ne seznanjajo pacientov kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali. Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen. Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni. Uzakonitev na-silnega cepljenja še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Vlado sprašujem, če se spomni, zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le nam v posmeh ?Preberimo jo skupaj! Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne. Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne. V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave. V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti. Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih. 56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen. Otrok v Sloveniji pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne jasna zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo označimo za humano dejanje. Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

Hej, hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja? Svobodno lahko izberem zdravnika in ali se bom sploh zdravila ali ne, ne morem pa izbrati ali se bom svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar se moram cepiti. Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi? Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih - ZNB

Tako pri nas doma. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji. Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država? Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Bodo mladi starši kmalu po zaporih? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države. Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZON kršene in nespoštovane. V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Takrat lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih injekcij. Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZNB?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje s skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno in vredno kazenskega pregona.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobi. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

-V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. - Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti , stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

-K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje. Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 23:27:14

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok. Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države je ob tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjenatudi z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na prisilen način mi moja rodna domovina, pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in spoštuje moje pravice. Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, med njimi tudi Švicarski pediatri v 3-letni raziskavi, kar pa domačemu Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar. V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar ob cepljenju z njimi ne seznanjajo pacientov kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali. Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen. Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni. Uzakonitev na-silnega cepljenja še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Vlado sprašujem, če se spomni, zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le nam v posmeh ?Preberimo jo skupaj! Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne. Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne. V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave. V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti. Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih. 56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen. Otrok v Sloveniji pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenje kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje in ne jasna zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo označimo za humano dejanje. Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

Hej, hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja? Svobodno lahko izberem zdravnika in ali se bom sploh zdravila ali ne, ne morem pa izbrati ali se bom svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar se moram cepiti. Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi? Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih - ZNB

Tako pri nas doma. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji. Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država? Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Bodo mladi starši kmalu po zaporih in brez vse imovine, njih otroci pa v začasnih rejništvih? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države. Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZON kršene in nespoštovane. V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Klasičen beg možganov. Takrat šele lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih injekcij. Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZNB?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje s skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno in vredno kazenskega pregona.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobi. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le visoke kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

-V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. - Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti, stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

-K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu, ki je tudi dokazano zdravju škodljiv. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje. Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz že nekaj let veljavnega Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 23:34:24

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok. Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države je ob tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjenatudi z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na prisilen način mi moja rodna domovina, pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in življenje ter spoštuje moje pravice. Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, med njimi tudi Švicarski pediatri v 3-letni raziskavi, kar pa domačemu Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar. V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar ob cepljenju z njimi ne seznanjajo pacientov kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali. Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen. Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni. Uzakonitev na-silnega cepljenja še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Vlado sprašujem, če se spomni, zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le taboriščnikom v posmeh ? Preberimo jo skupaj! Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne. Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne. V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave. V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti. Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih. 56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen. Otrok v Sloveniji pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenjes z za zdravje možnimi kvarnimi posledicami kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje ali zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo ženske označimo za humano dejanje. Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

Hej, hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja? Svobodno lahko izberem zdravnika in ali se bom sploh zdravila ali ne, ne morem pa izbrati ali se bom svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar se moram cepiti. Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi? Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih - ZNB. Tako pri nas doma. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji. Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država? Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Bodo mladi starši kmalu po zaporih in brez vse imovine, njih otroci pa v začasnih rejništvih? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države. Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZNB kršene in nespoštovane. V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Klasičen beg možganov. Takrat šele lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih injekcij. Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZNB?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje s skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno in vredno, da se vas same kazensko preganja.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobi. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le visoke kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

-V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. - Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti, stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

-K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu, ki je tudi dokazano zdravju bolj škodljiv kot koristen. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje. Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz že nekaj let veljavnega Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Verzija predloga z dne, 04.08.2011 | 23:53:01

Svobodno odločanje človeka o cepljenju v skladu s svojimi prepričanji

Sem 31-letna Slovenka. Še vedno brez družine. Pogoji za današnje načrtovanje družine v Sloveniji niso rožnati. Ni služb za izobražene, ni dobrih plač, ni stanovanj, ni odobrenih kreditov za gradnjo hiš pri mizernih plačah. 35 % mladih se po anketah zaradi takih razmer misli izseliti in tudi po potrebi zamenjati slovensko državljanstvo za boljše življenjske možnosti v tujini. Torej grejo z njimi tudi bodoče slovenske generacije otrok. Vrh vseh aktivnosti ali neaktivnosti države je ob tem poraznem stanju še obvezno cepljenje otrok. Če si omislim družino, me bodo najprej z odločbo, nato s sodbo in z raznimi finančnimi ukrepi prisilili, da otroka cepim, kljub temu da na splošno živim zelo zdravo, se prehranjujem sonaravno, živim v sodobnih bivanjskih razmerah, da v cepljenje ne verjamem, da ga zavračam, kot brez privolitve zavračam vsak invazivni poseg v lastno telo, kljub temu, da sem seznanjenatudi z dejstvi, da ima cepljenje lahko zelo nevarne posledice in katere to so, zaradi česar sem prepričana, da je za mene in mojega otroka dosti bolj zdravo, da se cepljenju izognem in prebolim bolezni po naravni poti. Na prisilen način mi moja rodna domovina, pravna in socialna država Slovenija, članica EU, omogoča zdravstvene storitve, varuje moje zdravje in življenje ter spoštuje moje pravice. Številni medicinski in drugi znanstveni podatki in raziskave že kar nekaj let opozarjajo na hude nevarnosti in posledice cepljenja, med njimi tudi Švicarski pediatri v 3-letni raziskavi, kar pa domačemu Ministrstvu za zdravje ali Inštitutu za varovanje zdravja ni mar. V kolikor sem razbrala se sklicujejo le na kratkoročne raziskave o učinkovitosti in neškodljivosti cepiv, ki jih financira izdelovalec zdravil ter na znanstveno nedokazano teorijo, da je prav cepljenje iztrebilo nalezljive bolezni. Stranski učinki in posledice, ki so uradna priloga cepivu, jih ne zanimajo, zakar ob cepljenju z njimi ne seznanjajo pacientov kot to določa zakon o pacientovih pravicah, niti ne izplačujejo odškodnin otrokom, ki so jih v samovoljni skrbi za njihovo zdravje pokončali ali trajno poškodovali. Odnos zdravstva do zaskrbljenih mater/staršev, ki ne verujejo v njihovo dogmo, je posmehljiv, diskriminatoren ali direktno napadalen in žaljiv. Popolnoma neetičen. Mnenje, ki je njihovemu nasprotno, namreč ne more biti resnično, še manj znanstveno ali verodostojno. Tudi v samostojni Sloveniji je resnica tako kot v socializmu le ena. To pa je še vedno le resnica kapitala, interesov in dobička, ki se jo tudi uzakoni. Uzakonitev na-silnega cepljenja še vedno neupravičeno posega v človekovo integriteto in v osnovne z Ustavo varovane pravice, grobo tudi posega in krši pacientove pravice po Zakonu o pacientovih pravicah iz 2008. Vlado sprašujem, če se spomni, zakaj imamo Ustavo in Zakon o pacientovih pravicah? Je vse tako lepo in jasno napisano le taboriščnikom v posmeh ? Preberimo jo skupaj! Veljavna Ustava republike Slovenije namreč v 17. členu omenja nedotakljivost človeškega življenja ter v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ter njihovo varstvo. V 39. členu pa je zagotovljeno tudi svobodno izražanje. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih oz cepljenje v vse to grobo posega, saj predstavlja grob poseg v nedotakljivost in zasebnost svojega/ otrokovega telesa oz. celovitosti človeka ter v samo svobodo odločanja o zdravljenju. Še najmanj pa omogoča varstvo osnovnih človekovih pravic, saj ima možnost zakonite zavrnitve cepljenja le peščica in ne vsakdo, ki cepljenje jasno zavrne. Cepljenje lahko povzroči trajne škodljive posledice ali tudi smrt, s čimer najgloblje posega v nedotakljivost življenja. To se lahko zgodi vsakomur in ne le tistim, ki so izkazano najbolj ranljivi, zakar zadnji lahko zavrnejo cepljenje, ostali pa ne. V 18. čl Ustava prepoveduje mučenje in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ter vse medicinske ali druge znanstvene poizkuse brez njegove svobodne privolitve. Mlade družine, ki ne želijo cepit otroka (torej ne dovolijo poskusov na njem), pa danes »mučijo« toliko časa dokler ne popustijo. Zaradi njihovega svobodnega izražanja mnenja in prepričanj jih mučijo finančno ali psihološko z zastraševanjem o pravnih, finančnih in bojda zdravstvenih posledicah necepljenja ter o uradnih postopkih, ki jih začnejo voditi zoper njih. Medicinski poiskusi na dojenčkih in otrocih, izvajani z raznimi cepivi, tudi po več hkrati, ki imajo vsi jasno navedene stranske učinke, o katerih se v RS sicer ne govori, pa se kljub zavrnitvi še naprej zakonito vršijo.

19. člen govori o pravici do osebne svobode, 33. in 34. člen omenjata pravico do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva in varnosti. Le kje je osebna svoboda, varnost in dostojanstvo v prisilnem cepljenju? Kje je tu zasebna lastnina, če niti pri svojem/otrokovem telesu nimaš besede? Prisilno cepljenje v zasebno telo proti volji lastnika oz. staršev razvrednoti vsako osebno dostojanstvo. Obvezen poseg pa grobo posega v vsak občutek varnosti, saj mu ne moreš uiti. Zakon o nalezljivih boleznih je v nasprotju tudi s tem členom Ustave. V 53. in 55. Členu država varuje družino, materinstvo, očetovstvo in otroke. Ter omenja, da je odločanje o rojstvih svobodno, pri čemer država ustvarja razmere, da se starši odločajo za rojstva. V primeru obveznega cepljenja slovenska država zlorablja vse tiste, ki verjamejo uradno navedenim stranskim učinkom cepiv ali raziskavam o škodljivosti cepljenja in se za cepljenje nočejo odločiti. Država z obstoječimi členi ZNB zlorablja njihovo družino, njihovo materinstvo, njih očetovstvo ter njihovega otroka. Ustvarja razmere , da starši nimamo otrok, ali pa ustvari razmere podobne taboriščem, ki povzročijo, da se moramo preseliti v državo, ki nam poleg svobode rojstev omogoča tudi zdravo življenje otrok brez medicinskih poskusov in diktatorskih posegov v telo in psiho mladoletnih. 56. člen še posebej varuje otroke tako pred gospodarskim kot telesnim ali psihičnim izkoriščanjem ali zlorabljanjem. Cepljenje kar nekaj ljudi razume kot profitno in experimentalno dejavnost farmacije, s čimer je povsem razvidno izkoriščanje in zloraba otrok za gospodarski namen. Otrok v Sloveniji pred logiko kapitala zaradi pomanjkljivega ZNB ni posebej varovan, ampak prav z zakonom ponujen v zlorabo. Staršem pa je večinoma odvzeta možnost, da to preprečijo. Je po vašem mnenju mogoče, da je obvezno cepljenjes z za zdravje možnimi kvarnimi posledicami kot poseg v telo proti volji človeka nenasilno dejanje ali zloraba? Je tako cepljenje mogoče humano? Verjetno prav toliko, kolikor lahko npr. posilstvo ženske označimo za humano dejanje. Naj omenim še 63. In 5. člen. Prvi prepoveduje razpihovanje nestrpnosti ter prepoveduje spodbujanje k nasilju in vojni. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. 5. Člen pa zagotavlja varstvo teh pravic in svoboščin. V primeru zavračanja cepljenja ni strpnosti ali enakopravnosti do drugače mislečih družin. So žrtev zastraševanja ter popolne diskriminacije s strani zdravstva kot tudi sodstva. Starševska največja skrb za zdravje lastnega otroka pa je označena za neodgovorno, otroku in sistemu škodljivo. V primeru, da starši »svobodno« ne popustijo medicinski ideologiji, mora biti otrok vseeno cepljen, starši pa kaznovani.

Hej, hej vlada, ali nas imate za norca ali zgolj niste prisebni?? To niso heci. Ali imamo omenjeno demokracijo ali smo v diktaturi državne uprave, kjer je dovoljeno misliti in tuliti le v 1 rog? Zakaj ob vsem leporečenju ne moremo zavrniti obveznega cepljenja? Po zakonu o pacentovih pravicah lahko svobodno izberem zdravnika, svobodno rodim in izberem bolnišnico, način poroda, sobo, po želji hodim na sistematske preglede, se svobodno odločim ali se bom sploh zdravila ali ne, svobodno se lahko informiram o stranskih učinkih in posledicah cepiv (oz. naj bi me zdravstvo), ne morem pa izbrati ali se bom nato tudi svobodno cepila ali ne. Lahko se sicer pritožim, vendar moram obvezno cepiti sebe in svoje mladoletne otroke. Se temu reče postkomunistična demokracija v praksi? Če se ne motim imamo ustavo zato, ker smo svobodna in moderna država, namenjena pa je temu, da nas zavaruje in pouči o temeljih naše države. Teh temeljev pa žal ne vidim v obstoječem Zakonu o nalezljivih boleznih - ZNB. Če se ozremo v EU, katere članica smo, naj pojasnim, da imajo druge moderne in demokratične države EU cepljenje večinoma organizirano na prostovoljni odločitvi. To je v: Avstriji, Nemčiji, Nizozemski , Belgiji, Luksemburgu, Danski, Švedski, Finski, Estoniji, Španiji, Portugalski, Cipru in Grčiji. Tudi v Veliki Britaniji, Irski in daljni Avstraliji. Vidimo da tudi sosednja, najbližja in civilizirana država po imenu Avstrija, zibelka slovenskega rodu, prav dobro in zdravo shaja brez prisilnega cepljenja. Kaj naj si ob ravnanju RS misli slovenski državljan, ki prebiva na tej strani Alp in ki ga zakonito preganja mlada slovenska pravna in demokratična država? Draga vlada, kako menite, da se novopečena slovenska mati in oče počutita, ko se v obdobju po veselem rojstvu prvorojenca, morata zagovarjati najprej pred zdravniki, ki te silijo v svojo zdravstveno ideologijo, s katero nimaš nič skupnega, v nadaljevanju pa si ob vseh delovnih obveznostih izpostavljen še dodatnemu stresu in psihičnemu pritisku, ker moraš namreč pripravljati svojo obrambo pred državo (inšpektorjem-nadzornikom), kasneje pa najemati odvetnike in dovoliti rop države nad svojim premoženjem za primer necepljenja.

Ali mladi starš z odločitvijo za otroka ter upravičeno skrbjo za zdravje in dobrobit svojega otroka in v skladu s svojimi prepričanju z zavrnitvijo cepljenja opravi kar kriminalno dejanje, da se tako spravljate nanje? Bodo mladi starši kmalu po zaporih in brez vse imovine, njih otroci pa v začasnih rejništvih? Je tako ravnanje v tako zvani moderni demokratični družbi in pravni državi umestno? Kje imamo pravno državo, če se cepljenju z ugovorom vesti oz. zavrnitvijo iz osebnih razlogov ni mogoče izogniti? Verjetno je obstoječ sistem slovenska razlaga modernosti, demokracije in pravne države. Ali imamo pri nam danes kako moderno oblika vojne proti slovenskim mladim družinam? Je to tisto omenjano spodbujanje rojstev, večanje rodnosti in zagotavljanje možnosti za odločanje za starševstvo? Ali bodo nam in našim otrokom kmalu zakonito trgali organe iz teles v tem in onem po zakonu določenim primeru ali izvajali kak drug uzakonjeni prisilni medicinski čiračara?

Vsak diskurz o cepljenju ali necepljenju je na tem mestu popolnoma odveč, saj ne gre za to, sploh pa ne vodi nikamor, saj vemo da so pogledi vsaj dvojni ter tudi finančno podprti. Pravno gledano pa je nujno potrebno zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ki nam jih je dala Slovenska Ustava že pred 20-imi leti ali v 2008 Zakon o pacientovih pravicah in ki so z obstoječim ZNB kršene in nespoštovane. V živo telo oz. človeka se namreč ne posega svojevoljno, ker ne pripada državi, ampak lastniku, ki sam odloča o sebi in svojem telesu. Človek lahko zavrne vsak poseg v telo tako zase kot za svoje mladoletne otroke, katerih skrbnik je, če se s posegom ne strinja. V obstoječih razmerah zakonitega terorja matične države nad državljani, je danes za nekatere edina zakonita možnost- preselitev in novo državljanstvo. Klasičen beg možganov. Takrat šele lahko živimo v miru in demokraciji, ki ne vključuje prisilnih injekcij. Na tem mestu sprašujem ali je vlada, ki ljubi in priporoča inekcije za državljane tudi sama na drogah in v tej navezi, da nas svoje državljane brezpravno izroča svojemu dilerju? Vlado glasno pozivam, naj se izjasni ali nam mladim torej ostaja le beg pred slovenskim medicinskim nasiljem nad zdravimi otroki ali se pa se bomo končno postavili v skladnost z naprednejšimi ravnanji, ki dejansko zagotavljajo svobodo in nediskriminacijo in ustrezno dopolnili ZNB?

Sramotno je, da se leta 2011 še vedno izvaja teror nad ljudmi in da omenjene razmere v prid starševstva in demokracije še niso urejene in pravice ne spoštovane. Tudi vaše ravnanje s skrbnimi starši, ki ne želijo cepljenja, je sramotno in vredno, da se vas same kazensko preganja.

Osebno vam lahko zatrdim, da ne bom imela otrok dokler stanja ne popravite , in v kolikor to ne bo prav hitro, se bom izselila v državo, ki podpira mojo rodnost. Nekaj let sem že prebila v Španiji in na Nizozemskem, kjer mi je bilo prav lepo, cepljenje je tam svobodno, pa tudi delo in stanovanje se dobi. Štiri leta že govorite, da boste stanje uredil, pa od vas v tej zadevi še vedno ni nič dobrega, le visoke kazni, odločbe in negativne sodbe. To dobro spremljam, saj rojeva moja generacija.

Moj predlog vam naroča: -prioritetno pripravo pravne ureditve spornih razmer- torej dopolnitev Zakona o nalezljivih boleznih, predvsem v spornem 22. členu, pod katerega je pod razloge za opustitev cepljenja potrebno dodati osebne razloge staršev in posameznikov, kar zagotovi ustrezno pravno varovanje ustavnih, človekovih, starševskih, otrokovih in pacientovih pravic. Opustitev se samodejno izvede takoj po izraženi volji človeka/starša o zavrnitvi predlaganega cepljenja, brez komisij, zagovorov in vse nepotrebne administracije, zgolj z zabeležbo v medicinsko dokumentacijo, podpisom izjave o zavrnitvi in/ali morebitno pisno seznanitvijo (zloženka) z možnimi razvojem neke bolezni-zoper katero se ne cepiš.

Tovrstno dopolnitev zakona se lahko izvede po hitrem postopku, saj so vaša delovna mesta namenjena prav temu, poleg tega je zadeva jasna in za pripravo nezahtevna. Obenem je potreben vaš fair play, ki ne uvede pogoj cepljenja za sicer obvezen/nujen vstop otroka v šolo ali vrtec.

-V sedanji ureditvi predlagam takojšnjo prenehanje finančnega preganjanja staršev in posameznikov, ki zavračajo cepljenje, saj za finančne kazni za tovrstne kršitve ni pravne osnove, ker je sama ureditev obveznega cepljenja v RS moralno sporna ter tudi nezakonita, saj v številnih členih krši tako Ustavo kot Zakon o pacientovih pravicah. - Zakon o pacientovih pravicah naj se že končno izvaja, torej naj se med vsemi drugimi pravicami tudi verodostojno predstavlja škodljive posledice cepljenja: nevarnosti, stranske učinke, tveganja povezana s tem, ki jih je tako kot zdravilom potrebno pisno priložiti staršem ob cepljenju. Ob cepljenju je potrebno tudi podati informacije o pravnem varstvu za primer škodljivih posledic cepljenja, kako je z uveljavljanjem te pravice, kako z državno odškodnino in podobno. Na spletnih straneh sekcije za preventivno medicino sem zasledila, da se je trenutno kar 75% anketiranih o dodatnih informacijah izjavilo, da želi imeti dodatne informacije zgolj na temo cepljenje. Rubrike že več let ni. Le zakaj teh tako želenih informacij, ki jih vendar nalaga zakon o pacientovih pravicah, ne objavijo in prilagajo k cepljenju?

-K temu dodajam še svoje osebno mnenje o nesmiselni potrošni ogromnih količin javnega denarja za cepljenje, ob čemer bi v teh varčevalnih ukrepih najprej ukinila podporo tovrstnemu nenujnemu programu, ki je tudi dokazano zdravju bolj škodljiv kot koristen. K istim varčevalnim ukrepom še posebej predlagam prekinitev samovoljnega zapravljanja denarja državljanov Slovenije za posebne zdravstvene nadzornike in komisije, ki odločajo o prošnjah za “pomilostitev” otrok od cepljenja in so same sebi namen ter ki predstavljajo le birokracijo in podaljševanje stanja, v katerem se lahko državljane legalno molze in diskriminira. Ne posamezniki, ne starši ne rabimo njihovega enostranskega strokovnega mnenja in vmešavanja države v osebne odločitve, kaj je za nas in za naše otroke najbolje, še manj posebnih odločb za samoumevne zasebne stvari. Da otrok ni cepljen se prav enostavno da zapisati v zdravstveno dokumentacijo/evidenco, kar za državo in državljane ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Prav tako je zelo sporno očitno polnjenje proračuna na račun visokih kazni za neuklonljive starše. Tovrstno “posiljevanje” in polnjenje proračuna s kaznimi umetno ustvarjenih krivcev le veča gnev in zaničevanje državne uprave ter vlade ter meče slabo luč tudi na medicinsko stroko-kot tožnika in razsodnika ter nasploh glavnega krivca za obstoječe stanje. Tako bo moralo zdravstvo za nekatere še mnogo narediti, da bo da bo zdravstvena oskrba temeljila na zaupanju in spoštovanju med zdravnikom in pacientom. Ter da bo medicinsko osebje tudi v svoji praksi spoštovalo osnovna etična načela iz že nekaj let veljavnega Zakona o pacientovih pravicah: spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, spoštovanje zasebnosti, spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi zdravstvene oskrbe.

Komentarji