Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

Pokojninska reforma

5371 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Pozdravljeni

Predlog pokojninske reforme

Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.

Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo zaradi fizične ali psihične iztrošenosti. Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, primer ko sveži upokojenci, ki so opravljali predvsem fizična dela še veselo smučajo, tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.

Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal. Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.

Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.

Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.

Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.

Višina pokojine bi se določala relativno. Vsi prispevki, ki jih mesečno vplačuje trenutna generacija zaposlenih bi predstavljali neko količino denarja, ki jo je potrebno vsak mesec razdeliti med upokojence. Denar bi se razdelil med upokojnece na sledeči način. Vsak upokojenec, ki je vplačeval prispevke v svojem delovnem obdobju je s tem vplačal določeno količno denarja. Ko seštejmo vse te prispevke od vseh upokojencev lahko določimo kolikšen delež predstavljajo prispevki enega upokojnca glede na celotno maso vplačanih prispevkov. To razmerje bi nato določalo kolikšen delež denarja, ki ga vplačujejo zaposleni s svojimi prispevki, dobi posamezen upokojenec. Če se gremo socilano državo lahko določimo minimalno pokojnino vso razliko, ki nastane pa proporcionalno pokrijejo upokojneci z višjo pokojnino od minimalne. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač. Sistem je zelo stabilen saj je odvisen od trenutnih gospodarskih razmer kar pomeni, da če gre gospodarstvu slabo gre vsem slabše in obratno kadar gospodarstvo cveti se to pozna vsem v denarnici.

Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje.

LP Marko

2 glasova

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marko Corn 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 14. 4. 2011 | 16:12:51

Pokojninska reforma

Pozdravljeni

Predlog pokojninske reforme

Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.

Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo. Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, da sveži upokojenci še veselo smučajo, tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.

Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal. Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.

Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.

Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.

Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.

Višina pokojnin bi bila določena glede na pritok denarja v pokojninsko blagajno. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač.

Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje.

LP Marko

Verzija predloga z dne, 14. 4. 2011 | 16:14:44

Pokojninska reforma

Pozdravljeni

Predlog pokojninske reforme

Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.

Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo zaradi fizične ali psihične iztrošenosti. Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, primer ko sveži upokojenci, ki so opravljali predvsem fizična dela še veselo smučajo, tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.

Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal. Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.

Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.

Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.

Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.

Višina pokojine bi se določala relativno. Vsi prispevki, ki jih mesečno vplačuje trenutna generacija zaposlenih bi predstavljali neko količino denarja, ki jo je potrebno vsak mesec razdeliti med upokojence. Denar bi se razdelil med upokojnece na sledeči način. Vsak upokojenec, ki je vplačeval prispevke v svojem delovnem obdobju je s tem vplačal določeno količno denarja. Ko seštejmo vse te prispevke od vseh upokojencev lahko določimo kolikšen delež predstavljajo prispevki enega upokojnca glede na celotno maso vplačanih prispevkov. To razmerje bi nato določalo kolikšen delež denarja, ki ga vplačujejo zaposleni s svojimi prispevki, dobi posamezen upokojenec. Če se gremo socilano državo lahko določimo minimalno pokojnino vso razliko, ki nastane pa proporcionalno pokrijejo upokojneci z višjo pokojnino od minimalne. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač. Sistem je zelo stabilen saj je odvisen od trenutnih gospodarskih razmer kar pomeni, da če gre gospodarstvu slabo gre vsem slabše in obratno kadar gospodarstvo cveti se to pozna vsem v denarnici.

Če gre gospodarstvu bolje in imajo zaposleni višje plače potem je ta količnina denarja večja in obratno.

Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje.

LP Marko

Komentarji