Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Določitev plač za vse

5202 OGLEDOV 16 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

vladi predlagam, da poseže v plače vseh delavcev v Sloveniji in zakonsko določa višino mesečne plače glede na starost, delovno dobo, izobrazbo... Namreč dogaja se, da je 66% delavcev na minimalni plači kljub 30 letom delovne dobe kar je absurd.

V minimalno plačo se po sedanji zakonodaji šteje tako delovna doba, kot tudi dodatki npr. za nedeljsko delo itd. Torej se dogaja, da ima nekdo osnovno plačo na pogodbi nižjo od minimalne.

Predlagam, da se uvede lestvica minimalnih osnovnih plač in ne minimalnih izplačil. Torej, da se npr za delavca s V. stopnjo izobrazbe določi minimum npr. pri 900 € bruto in nato še pridejo dodatki npr. na nedeljsko delo, popoldansko delo, delo preko delovnega časa, delovna doba...

Uvesti bi bilo primerno tudi lestvico dodatka za delovno dobo za različna delovna mesta. Torej, da ima nekdo na težkem delovnem mestu npr. delavec na gradbišču za vsako leto po 2% dodatka na delovno dobo.

Torej, vlada naj sprejme zakon, ki npr. gradbenemu delavcu z OS šolo določi 572 neto plače + 2% za vsako leto delovne dobe.

Hkrati pa naj umakne zakon, ki dovoljuje bankam dajanje kreditov zgolj v razliki vaše in minimalne plače.

Mogoče bi bilo potrebno tudi razmisliti o uvedbi obvezne sorazmernosti med plačami.

11 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Damjan Verk 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 4. 2011

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

S prenosom področja plač v javnem sektorju v Ministrstvo za javno upravo in z vzpostavitvijo sistema svobodnega kolektivnega pogajanja ostaja namreč Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve na področju plač pristojno le za Zakon o minimalni plači.

Na podlagi navedenega menimo, da predlaganega ukrepa za vse plače v Sloveniji ni mogoče sprejeti. Sistem plač je tako kot v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji urejen s kolektivnimi pogodbami, ki jih svobodno sklepajo delodajalci oziroma njihova združenja in sindikati, kot predstavniki delavcev, organizirani na različnih ravneh. V primeru javnega sektorja kot delodajalec v pogajanjih nastopa vlada . Vlada nima pristojnosti posegati v način določanja plač med delodajalci in sindikati v zasebnem sektorju, kot tretji partner v socialnem dialogu pa lahko glede politike plač predlaga določene usmeritve, ki bi jih po njenem mnenju partnerji lahko upoštevali pri sklepanju kolektivnih pogodb. V času tranzicije in razvijanja socialnega dialoga smo v Sloveniji socialni partnerji in vlada sklepali socialne sporazume in dogovore o politiki plač, ki so vsebovali tudi zavezujoče usmeritve glede oblikovanja in višine oziroma povišanja plač.Običajno so bile na zahtevo socialnih partnerjev njihove določbe tudi uzakonjene. Po vzpostavitvi sistema kolektivnih pogodb in svobodnega bipartitnega pogajanja o plačah med delodajalci in delojemalci, pa se vlada v politiko oblikovanja plač v zasebnem sektorju neposredno ne vključuje več. Predlagani način določanja plač bi bil po našem mnenju v nasprotju z uveljavljenim sistemom kolektivnih pogodb. Predlagano rešitev bi teoretično lahko uresničili le, če bi o tem dosegli soglasje med socialnimi partnerji in sklenili ustrezen dogovor oziroma sporazum, s katerim bi vlada dobila podlago za sprejem predlaganega ukrepa.

Priloge:

Komentarji