Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Kvaliteta cestišča

6029 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

V Sloveniji imamo slabo kvaliteto asfalta to vemo vsi ki se veliko vozimo.

Predlagam dopolnilo k zakonu o cestiščih in namreč da se kvaliteta asfalta na državnih regionalnih in občinskih cestah jasno definira. Ceste ki nimajo zadostne kvalitete se morajo nemudoma preplastiti.

To bi pomenilo manj smrtnih žrtev in manj nesreč nasploh ker je tak asalt dražji (ca 2-4e na m2 in več) bi bilo smiselno dvigniti tudi kvaliteto podlage (predlagam betonsko) s tem bi na dolgi rok ogromno prišparali na vzdrževanju cest ki ga plačamo itak državljani.

Obstaja 10 različnih kvalitet asfaltov in za javna cestišča ni določenega pravila o kvaliteti asfalta.

V praksi ponavadi po parih smrtnih žrtvah na določenem odseku preplastijo z višjo kvaliteto asfalta ko se pa nesereče zgodijo pa pravijo ni bila prilagojena hitrost.

12 glasov
0 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR A Alc 6 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


07.01.2010

Odziv Ministrstva za promet

Kakovost vozišč na državnih cestah je po letu 1989 opredeljena s Splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji SCS, po letu 2000 pa s Tehničnimi specifikacijami za javne ceste. V letu 2008 so po celotni Evropi v veljavo stopili produktni standardi EN 13108 (v Sloveniji SIST EN 13108 in nacionalni dodatki 1038), ki opredeljujejo proizvodnjo asfaltnih zmesi na asfaltnih obratih. Za opredelitev kakovosti vgrajevanja pa so bile 14.8.2009 izdelane in s strani Ministrstva za promet izdane Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti. O stanju vozišč in kakovosti asfalta na naših cestah ima vsak voznik svoje subjektivno mnenje, ki je lahko pozitivno ali pa kritično kot v danem primeru. Za opredelitev stanja je potrebno ločiti med samo - voziščno konstrukcijo in - materiali, ki so vgrajeni v voziščno konstrukcijo. Voziščna konstrukcija je zaključni ustroj ceste nad posteljico, ki je sestavljen iz različnih debelin nevezanih in vezanih (asfaltnih ali betonskih) plasti. V odvisnosti od prometnih obremenitev je vezanih plasti običajno več. Pri gradnji avtocest se v vozišča vgrajuje samo najkvalitetnejše materiale, ki so sposobni prevzeti tudi najtežje prometne in klimatske obremenitve. Potrebno pa se je zavedati, da na trajnost zgrajenih voziščnih konstrukcij ne vpliva le kakovost vgrajenih materialov, temveč tudi debelina voziščne konstrukcije. Dimenzije in sestavo voziščnih konstrukcij se določi ob upoštevanju kakovosti in nosilnosti podlage in ob upoštevanju obstoječih ter predvidenih prometnih obremenitev. Po vstopu Slovenije v EU se na slovenskih avtocestah soočamo z izjemnim porastom najtežjega tovornega prometa, česar pri načrtovanju avtocestnih odsekov, ki so bili zgrajeni pred tem, ni bilo mogoče predvideti in upoštevati. Zato na avtocestnih odsekih zgrajenih pred letom 2004 lahko pričakujemo hitrejši pojav različnih poškodb na vozišču. Na takšnih odsekih bo zato potrebno obstoječe voziščne konstrukcije v okviru načrtovanih obnov ustrezno nadgraditi, kar se v okviru razpoložljivih sredstev že izvaja. Pri načrtovanju voziščnih konstrukcij avtocestnih odsekov, ki so bili zgrajeni v zadnjem času, ali pa so še v gradnji, pa so bile povečane rasti težkega tovornega prometa ustrezno upoštevane. Ko pa govorimo o ostalih državnih cestah (brez avtocest), se na le-teh betonskega vozišča praviloma ne uporablja, saj prometne obremenitve v nobenem primeru ne opravičujejo njihovo izgradnjo. Betonske voziščne konstrukcije zahtevajo poleg ustrezno pripravljenega in nedeformabilnega spodnjega ustroja (posteljice) tudi zadostno debelino, ki naj ne bi bila manjša od 20 cm. Na manj obremenjenih cestah (kar državne v več kot 90 % so) se tako pri nas pa tudi v svetu uporablja skoraj izključno asfaltna tehnologija, ki je veliko bolj fleksibilna in omogoča vgrajevanje od nekaj centimetrov naprej. Seveda pa so voziščne konstrukcije s premajhnimi debelinami podvržene zelo hitremu propadanju, kar se zaradi želje po čim večjim učinkom ob najmanjših stroških predvsem na lokalnem omrežju žal vse prevečkrat dogaja. Ob ustrezno načrtovani in izvedeni voziščni konstrukciji je pomembna tudi izbira vrste asfaltnih zmesi. Poleg lastnosti, ki vplivajo na stabilnost asfaltnih plasti je zelo pomembna tudi vrsta zmesi zrn glede na izvor. V osnovi ločimo karbonatne in silikatne (eruptivne) zmesi zrn, ki nudijo ustrezne torne lastnosti tudi v primeru težjih prometnih obremenitev. V tehnični regulativi je natančno opredeljeno kakšne vrste zmesi je potrebno v kakšnih pogojih uporabiti, zato nikakor ni možno sprejeti stališča, da »za javna cestišča ni določenega pravila o kvaliteti asfalta«. Ključni problem državnega cestnega omrežja v dolžini 5829 km, ki ga upravlja DRSC, Direkcija R Slovenije za ceste so premajhna sredstva, ki se vlagajo v vozišča. V zadnjih 20. letih so se ukrepi (tudi samo krpanja ali preplastitve) izvajali na 3.447 km državnih cest, kar pomeni, da se državne ceste v povprečju obnavljajo na vsakih 34 let. Glede na to, da se ceste načrtuje za 20 let (prvi ukrep pa bi moral biti izveden po 15. letih) je situacija jasna. Stanje na lokalnih in občinskih cestah pa je še manj obvladovano in s tem še slabše. Asfaltna voziščna konstrukcija mora biti prilagojena geotehničnim, hidroloških, geološkim predvsem pa prometnim pogojem. Zagotoviti je potrebno ustrezno debelino in izbrati primerno vrsto asfaltnih zmesi. Oboje je odvisno od cestnega projektanta, ki izdela elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije, seveda če je angažiran s strani naročnika – investitorja. Za izboljšanje vozišč na slovenskem cestnem omrežju je potrebno predvsem povečati sredstva in na vseh kategorijah cest zagotoviti ustrezno načrtovanje (dimenzioniranje), za kar si Ministrstvo za promet vseskozi prizadeva.

Komentarji