obdavčenje kmetijskih zemljišč

Odziv Ministrstva za finance

Davek na nepremičnine, ki se pripravlja, naj bi nadomestil zdajšnje dajatve, vezane na posedovanje nepremičnin in sicer nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od nepremičnega premoženja fizičnih oseb ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. V danes veljavnem sistemu kmetijska zemljišča niso predmet obdavčitve, za gozdna zemljišča, ki so dostopna z gozdnimi cestami, pa se plačuje pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Torej se ti dve podobni vrsti zemljišč obravnavata različno. Glede na to, da so obstoječe dajatve na nepremičnine prihodek občin in so namenjene zagotavljanju investicij in vzdrževanju javne infrastrukture ter drugih javnih dobrin na lokalni ravni, se obravnavajo kot neke vrste komunalna dajatev, ki prispeva sredstva za razvoj javnega prostora in storitev v okviru občine. Tudi v prihodnje bo davek na nepremičnine izvirni prihodek občin in namenjen istim ciljem. Glede na to, da imajo od razvitega javnega okolja posredno in neposredno koristi vse nepremičnine na območju občine in da njihova tržna vrednost odraža tudi vpliv razpoložljivosti in obsega javnih dobrin v določenem okolju, je osnovno izhodišče ob pripravi novega sistema davka na nepremičnine, da z davkom k razvoju lokalnega okolja prispevajo vse nepremičnine, ne glede na vrsto in lastništvo. Tako izhodišče izhaja tudi iz davčnega načela enakopravne davčne obravnave. Zato se predlaga, da se v obdavčitev zajamejo vse nepremičnine, kot davčna osnova pa se upošteva njihova tržna vrednost, ki se bo določila s sistemom množičnega vrednotenja nepremičnin. Glede na navedena izhodišča naj bi se v obdavčitev zajela tudi vsa kmetijska zemljišča. Taka je tudi praksa večine držav EU, ki za tovrstna zemljišča ne poznajo oprostitve, pogosteje pa poznajo olajšave, predvsem v obliki nižjih davčnih stopenj. Kako bo z obdavčitvijo kmetijskih zemljišč v Sloveniji, še ni sprejete odločitve. Proučuje se več možnosti, od tega, da se za obdelana in neobdelana zemljišča določi različne davčne stopnje, do tega, da se zaradi administrativne poenostavitev nekatera zemljišča res izvzamejo iz obdavčitve. Vsekakor pa so pričakovani cilji, ki naj bi jih z upoštevanjem predloga predlagatelja dosegli, zelo ambiciozni. Ne glede na izbrane rešitve bo namreč davek na nepremičnine relativno nizek in zato lahko vanj vgrajena politika služi le kot dopolnitev drugim ukrepom kmetijske zemljiške politike. Zato se bodo končne rešitve za predlog zakona o davku na nepremičnine prav gotovo oblikovale na podlagi medresorskih usklajevanj.