Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Vrnitev krajevne pristojnosti izvršiteljem

1695 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Vladi predlagam spremembo 3. odst. 44.a čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, in sicer se 3. odst. spremeni tako, da se glasi:

Sodišče določi tistega izvršitelja, ki ima sedež na območju okrožnega sodišča, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče / sedež podjetja. Pri tem sodišče pazi na sorazmerje dodeljenih zadev izvršiteljem, kateri imajo sedež na območju istega okrožnega sodišča.

Glede na dejstvo, da je služba izvršitelja javna služba, da so izvršitelji imenovani s strani ministra za pravosodje, in da je služba izvršitelja nezdružljiva z opravljanjem druge pridobitne dejavnosti, da se izvršitelj posameznik ne sme reklamirati, bi bilo edino pravilno, da se zakonsko ponovno uredi krajevna pristojnost izvršiteljev. Izvršitelj je z odločbo ministra za pravosodje imenovan za področje določenega okrožnega sodišča, za posamezno okrožno sodišče je točno določeno število izvršiteljev. Trenutna zakonska ureditev omogoča abstraktno nesorazmerje dodelitve zadev izvršiteljem (medtem ko imajo nekateri po več tisoč zadev, drugi nimajo niti za preživetje).

Predstavljati si je potrebno naslednje: nekdo je, z odločbo ministra za pravosodje imenovan za izvršitelja na območju določenega okrožnega sodišča (to pomeni, da izpolnjuje absolutno vse pogoje, katere mora - enako kot izvršitelj z več tisoč zadevami, kakor izvršitelj z nekaj deset zadevami). Novoimenovani izvršitelj nastopi službo izvršitelja (imeti mora pisarne, skladišče, poslovni račun, fiduciarni račun, vsaj osnovno računalniško opremo, mora biti zaposlen - vse to je finančno pogojeno!). Kako naj prične z opravljanjem svoje dejavnosti? Upniki imajo izbrane "svoje" izvršitelje (o razlogih za to bolje, da sploh ne začnemo), kar posledično pomeni, da novoimenovani izvršitelj nima niti trohice možnosti, oziroma je ima izredno malo, da mu bodo dodeljene zadeve, razen seveda, če svoje delovanje povsem podredi volji upnika.

Če se odmaknem od novoimenovanih izvršiteljev... tudi "obstoječi" izvršitelji močno občutijo abstrakcijo trenutne zakonske ureditve. Upoštevati je potrebno dejstvo, da morajo VSI izvršitelji delovati v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju ter v skladu z vsemi podzakonskimi predpisi, ki urejajo službo izvršitelja, zato nekako ne najdem upravičene argumentacije, da so nekateri boljši, drugi slabši. V kolikor pa izvršitelj res ne deluje v skladu z vsemi predpisi, ima upnik vedno možnost zahtevati odstavitev izvršitelja in določitev drugega (kadar so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji!).

Upniki kot stranke postopka tako ne bi imeli več absolutne moči nad izvršilnimi postopki (izsiljevanje s programsko opremo, pavšalnim obračunom stroškov (vsi vemo, da se to dogaja, vendar vsi raje pogledamo stran) i.pd.), dodeljevanje izvršilnih zadev in nenazadnje tudi reševanje le-teh bi pa bilo neprimerno učinkovitejše. Izvršitelji, kateri rešujejo več tisoč zadev, posledično ustvarjajo tudi večje sodne zaostanke, medtem ko na drugi strani izvršitelji z nekaj deset, ali sto zadevami komaj preživijo (ker se na tak ali drugačen način niso uklonili (nezakonitim) zahtevam in izsiljevanjem upnikov) Še enkrat poudarjam, da je izvršitelj uradna oseba, javna oseba, katera mora delovati v okviru svojim pooblastil in v skladu z vsemi zakonskimi predpisi, ki urejajo službo izvršitelja. Določitve izvršitelja vlada ne bi smela enačiti s trgovinami (ker je ta dražja, grem pač v drugo, tista ima popust - Tarifa je za vse izvršitelje enaka!), pač pa bi morali imeti prav vsi izvršitelji, ki delujejo na območju Slovenije (vseh 32 izvršiteljev!) enake možnosti za preživetje. V nasprotnem primeru je institucijo izvršitelj najbolje ukiniti in dovoliti razrast raznih izterjevalskih služb.

25 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N Nataša K 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 9. 2019

Odziv Ministrstva za pravosodje

Predlagatelj navaja razloge, zakaj naj se zakonsko ponovno uredi krajevna pristojnost izvršiteljev. Služba izvršitelja je javna služba, ki je nezdružljiva z opravljanjem druge pridobitne dejavnosti, izvršitelji so imenovani s strani ministra za pravosodje in se ne smejo reklamirati. Vsi izvršitelji morajo izpolnjevati enake pogoje za nastop službe in delovati pod pogoji zakona. Veljavna ureditev omogoča nesorazmerno dodelitev zadev izvršiteljem, upniki pa imajo prevelik vpliv na izbiro izvršitelja, kar povzroča težave tako novoimenovanim kot obstoječim izvršiteljem.

<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v tretjem odstavku 44.a člena določa, da sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo in v nadaljevanju ureja položaj, ko predlagani izvršitelj, če obstajajo zakonsko določeni razlogi za njegovo izločitev, ne sme opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Poleg tega drugi odstavek 7. člena ZIZ določa, da se izvršitelji imenujejo za opravljanje službe izvršitelja na celotnem območju Republike Slovenije.

Dodeljevanje zadev izvršiteljev po območjih sodišč oziroma tako imenovana teritorialna pristojnost izvršiteljev je bila ukinjena z <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-E). Od uveljavitve ZIZ-E dalje je upnik v predlogu za izvršbo dolžan predlagati izvršitelja, ki ga lahko izbere izmed vseh izvršiteljev v Republiki Sloveniji, sicer je predlog za izvršbo nepopoln, sodišče pa imenuje izvršitelja, ki ga je predlagal upnik. Med razlogi za tako spremembo so bili navedeni večja učinkovitost izvršbe, večja konkurenca na trgu, zaradi katere se pričakuje večja učinkovitost dela izvršiteljev ter večja angažiranost izvršiteljev.

Zbornica izvršiteljev Slovenije je že predlagala spremembo veljavne ureditve v tem delu, vendar pa Ministrstvo za pravosodje takih predlogov do sedaj ni sprejelo, ker je vedno prevladalo stališče, da je taka ureditev ustrezna in primerna, saj je namen izvršilnega postopka, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva, zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravomočne sodbe. Glede na tak namen izvršilnega postopka pa je nujno, da zakon, ki to področje ureja, prvenstveno upošteva interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. Iz navedenega izhaja tudi v zakonu določena upnikova pravica, da izbere izvršitelja, ki naj opravi neposredna dejanja izvršbe.

Ne glede na navedeno pa se na Ministrstvu za pravosodje zavedamo, da ob taki ureditvi prihaja  do neenakomerne razporeditve spisov med izvršitelji, časovnih zamikov pri reševanju zadev, pa tudi do dogovorov z upniki, ter nameravamo tudi upoštevaje precejšnje zmanjšanje števila izvršiteljev odpreti širšo razpravo o ustreznosti ureditve področja dela izvršiteljev, ter v tem okviru tudi o izpostavljeni ureditvi pravice upnika, da izbira izvršitelja.

Priloge:

Komentarji