5. 9. 2011
Odziv Ministrstva za kulturo
Radiotelevizija Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. Naloga javne radiotelevizije je izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb prebivalcev in prebivalk, državljank in državljanov, Slovencev v zamejstvu in po svetu ter manjšin v Sloveniji.
Pravni status in financiranje zavoda sta urejena z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS št. 96/2005; v nadaljevanju: ZTRVS-1), ki določa, da RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, med katere spada tudi trženje oglaševalskega časa in trženje programov. Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ZRTVS-1. V praksi to pomeni, da RTV Slovenija presežke prihodkov nad odhodki porablja za pokrivanje izgube, ki nastane z izvajanjem javne službe ter za razvoj novih programov in storitev, ki so v javnem interesu.
Na področju oglaševanja (trženja oglaševalskega časa) veljajo za RTV Slovenijo posebne omejitve, katerih namen je omejitev prevelike »komercializacije« programov javne televizije. Omejitve so določene v Zakonu o medijih (Uradni list RS št. 110/2006 ter spremembe), in sicer:
- RTV Slovenija ne sme prekinjati radijskih in televizijskih programskih enot, kot so na primer radijske igre in druge oblike režiranih radijskih oddaj, radiofonski eseji, celovečerni filmi ter televizijski filmi (razen serijskih filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s predvajanjem oglaševalskih vsebin;
- Skupni obseg oglasov in drugih plačanih obvestil, objavljenih prek programov Radiotelevizije Slovenija, ne sme presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa (za komercialne televizije je prag višji (20) odstotkov) ;
- Delež oglasov in drugih plačanih obvestil v programih Radiotelevizije Slovenija v okviru cele ure ne sme preseči dvanajst (12) minut, v času med 18. in 23. uro pa v okviru cele ure ne sme preseči devet (9) minut. (Za komercialne televizije ne velja omejitev oglaševanja v tako imenovanem “prime time” - med 18. in 23. uro).
RTV Slovenija ima na trgu radijskih in televizijskih medijev specifičen položaj, saj zagotavlja izvajanje javne službe, ki jo določeni subjekti na trgu izvajajo v večjem ali manjšem delu kot pridobitno (komercialno) dejavnost. RTV Slovenija je izpostavljena kriterijem trga, saj jo ostali subjekti na trgu definirajo kot tekmeca, se z njo primerjajo glede gledanosti, prihodkov iz tržnih dejavnosti, konkurirajo pri nakupu istih produktov na trgu, kot so na primer filmi, športni prenosi itd.
Razlika med javno radiotelevizijo in ostalimi subjekti, ki opravljajo isto dejavnost na trgu kot komercialno dejavnost, je, da jo subjekti, ki jo opravljajo kot tržno dejavnost, opravljajo zaradi pridobivanja dobička, in so vsi ukrepi v teh gospodarskih družbah usmerjeni k temu, da njihova dejavnost maksimizira dobičke. Od tega je tudi odvisna odločitev, ali opravljati določeno dejavnost ali ne, in če, v kolikšnem obsegu. Na drugi strani javna radiotelevizija predstavlja tem subjektom tekmeca na trgu, saj konkurira pri ceni vhodnih elementov za ustvarjanje storitve, vsebine ali programa, vendar pa je cilj, ki ga mora uresničevati javna radiotelevizija, drugačen. Javna radiotelevizija mora namreč izpolniti vizijo, zaradi katere je bila ustanovljena in ki je določana kot vsebina, storitev, program, ki se zagotavlja v okviru javne službe. V trenutku, ko se javna radiotelevizija odloča o zagotavljanju določene vsebine ali storitve se ne sme ozirati na optimizacijo dobička, temveč na zagotavljanje nalog javne službe. Zato mora izvajati tudi določene aktivnosti, ki bi s stališča tržno naravnanega subjekta bile ocenjene kot neustrezne, ker na primer ne pokrivajo niti fiksnih stroškov in tudi prispevek k skupnim prihodkom ne zagotavlja pozitivnega predznaka. Javna radiotelevizija mora torej zagotavljati v osnovi vse, kar sicer zagotavlja tržno usmerjena radiotelevizija, poleg tega pa še vsebine, storitve in programe, ki tržno niso zanimivi, vendar pa izpolnjujejo naloge javne službe.
Prihodki iz tržne dejavnosti predstavljajo pomemben vir financiranja RTV Slovenija, saj v strukturi letnih prihodkov tvorijo dobro tretjino vseh prihodkov (vsi komercialni viri, ne samo oglaševanje) ter omogočajo izvajanje javne službe. Izpad komercialnih virov financiranja bi imel za posledico drastično zvišanje prispevka za programe RTV Slovenija ter osiromašenje njenega letnega programsko produkcijskega načrta. Javno televizijo brez oglaševanja pozna namreč le malo držav v EU (Skandinavija in Združeno kraljestvo) pri tem, pa je potrebno upoštevati dejstvo, da gre v tem primeru za bistveno večje trge ter tudi bistveno višje prispevke, ki omogočajo finančno vzdržen nekomercialni koncept javne televizije.