Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba šolskega sistema po vzoru Kanade

1200 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam spremebo šolske zakonodaje tako, da osnovno in srednje izobraževanje ostane v takšni obliki kot ga imamo sedaj, torej ga v celoti financira država, medtem ko financiranje nadaljnega študija organiziramo po sistemu "državljanjskega študijskega kredita".

Država vsakemu državljanu zagotovi kredit v višini stroškov študija, ki jih določena smer študija pač ima. V te stroške naj bodo všteti vsi stroški kot so šolnina, stroški namestitve, prehrane, študijskih knjig in morebitnih študijskih pripomočkov. Vsak se lahko sam odloči za višino tega kredita. S tem bomo ohranili enako možnost študija vsem, ne glede na socialni status.

Ker je dolžina študija za posamezni študijski program znana, tudi vemo, kdaj mora študent študij zaključiti, zato recimo šest mesecev po preteku tega roka nastopi obveza vračanja "državljanjskega študijskega kredita", ki je vezana na delovno dobo in državljanstvo. To pomeni, da je rok vračanja kredita 40 let in je izterljiv neglede na to, kje je državljan zaposlen - v Sloveniji ali tujini. V primeru, da izstopi iz SLO državljanjstva je dolžan povrniti celotni preostanek kredita. Prav tako ni pomemebno, ali je državljan zaposlen na področju, za katerega je študiral ali ne. Mesečni znesek bo glede na dobo vračanja 40 let v bistvu zanemarljivo majhen, vendar bo država na tak način zagotovila nov vir za kreditranje in financiranje študija v bodoče.

S to obliko odpravimo državno financiranje javnih in privatnih univerz in fakultet ter jih "damo na trg" in zagotovimo njihovo resnično neodvisnost in avtonomijo. Preživele bodo tiste, ki bodo ponudile kvaliteten študij in zaposljive programe, saj bodo tudi bodči študenti zelo premislil za kaj bodo vzeli kredit. Na tak način bomo ustvarili zdravo konkurenco na trgu izobraževanja in preprečili brezplodno praznenje državnega proračuna.

S tako ureditvijo študij ne bo več reševanje socialnega statusa na račun davkoplačevalcev, odpade (naš unikum) financiranje študentske prehrane itd.

Predvsem pa taka ureditev pomeni prenehanje financiranja študija in proizvodnje visoko izobraženega kadra za druge države (in njihove proračune). Seveda ima vsak pravico poiskati delo kjer koli, a tudi država in davkoplačevalci imamo pravico do povrnitve vlaganj v izobrazbo tistih, ki jim je naša družba to izobrazbo omogočila, v skupno vrečo pa po odhodu v tujino ne vračajo ničesar več.

17 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P Pohorski 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 3. 2019

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Zakon o visokem šolstvu določa, da imajo državljani Republike Slovenije pravico do enakopravnega izobraževanja na visokošolskih zavodih v RS. Državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru dodiplomskih študijskih programov in podiplomskih študijskih programov druge stopnje z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba, določa visokošolska zakonodaja. Ta se lahko zaračuna le,  če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta na prejšnjem študijskem programu.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo storili že precej korakov v smeri omejevanja možnosti večkratnih navideznih vpisov. V noveli Zakona o visokem šolstvu smo med temeljne usmeritve umestili tudi ukrepe za zmanjšanje osipništva študentov, za njihovo hitro vključevanje na trg delovne sile ter za skrajševanje časa študija. 

Zakon o visokem šolstvu vsem državljanom omogoča enake pravice do študija, ne glede na življenjsko obdobje, v katerem se odločijo zanj. O državljanskem študijskem kreditu ne razmišljamo. 

Financiranje študija iz javnih sredstev (brez šolnin) na prvi in drugi stopnji se na ravni študenta veže na čas trajanja študija na posamezni stopnji, in sicer velja najdlje za čas trajanja študijskega programa, podaljšano za eno leto. Po tem moral študent plačevati šolnino. Druge pravice in ugodnosti študentov, ki upoštevajo status študenta, so prav tako omejene s trajanjem študijskega programa, podaljšanega za eno leto.

Komentarji