Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Uvedba nadomestila za emabalažo in obvezo zbiranja pločevink, steklenic
 
Pohorski
Ogledov: 279
Predlog ustvarjen 10.01.2019
Razprava se zaključi 24.01.2019
Zadnja sprememba 09.01.2019 09:38:52

19 Za | 3 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (4)   Popravki predloga  

Uvedba nadomestila za emabalažo in obvezo zbiranja za pločevinke, steklenice

 Predlagam sprejem podobnega zakona, kot ga imajo že v mnogih evropskih državah, nam njbližji in najbolj znan primer pa je na Hrvašekm.

Ob nakupu pijače v plastični, pločevinasti, alumijinasti ali stekleni embalaži je potrebno doplačati določeno nadomestilo, ki vam ga trgovec ob vračilu embalaže vrne. V ta namen so v tujini trgovci postavili celo avtomate, nekaj podobnega je pri nas uvedlo podjetje Tuš.

Seveda vračilo tega nadomestila ne sme biti vezano na posameznega trgovca ampak mora biti univerzalno, torej ga mora izplat vsak trgovec brez posebnih pogojev (kot je pogojevanje nakupa v njegovi trgovini)

Verjetno bi bio najlažje, da bi se ta sredstva zbirala na posebnem računu davčne uprave in se iz tega računa tudi izplačevala.

S tem bomo odpadno embalažo spravili nazaj v predelavo in očistili ter bistveno manj obremenjevali naravno okolje, morda bo nekdo prislužil tudi kak evro ...


Ključne besede: nadomestilo za embalažo, pločevinke, steklenice, ekologija
verso verso | 10.01.2019 | 19:03
Sam sem dal že večkrat podoben predlog. Odgovori pa kot je običajno zavrnilni.
Simon Murgelj | 11.01.2019 | 11:28 Prikaži
Sedanjost:
Smeti mečemo v najbližji kontejner za reciklažo (steklo, embalaža, papir, bio, ostalo).

Predlog:
Pri nakupu izdelkov plačajmo dodatno kavcijo zato, da bomo smeti odnašali v trgovino, kjer jih bomo za povrnitev kavcije metali v najbližji kontejner za reciklažo od trgovine (steklo, embalaža).
ikuzelj | 16.01.2019 | 09:05
Seveda. Takojšna uvedba denarnega nadomestila za embalažo. Referendum sploh ni potreben, ker so večinoma vsi za. 
znalček | 17.01.2019 | 15:29
Predlog je slab. Tak sistem imata v Evropi samo Hrvaška in delno Danska in obe ga bosta verjetno kmalu ukinili. Prednosti sistema ne vidim nobene, mogoče samo v tem, da imajo brezposelni poleti delo, ko brskajo v turističnih krajih po smetnjakih kampov in marin. Predlog je slab ker:
- je drag: od trgovin zahteva dodatne skladiščne prostore, veliki so stroški prevozov plastične embalaže, kontrole količine itd., ker se prevažajo nestisnjene plastenke, so stroški prevoza 20x večji.
- je neekološki: zaradi dodatnih prevozov prazne embalaže. Zadeva namreč ne funkcionira tako, da kamion pripelje polne steklenice in odpelje prazne, za to se uporabljajo ločeni kamioni, potrebno je tudi preveriti količino
- omogoča malverzacije:  plastenka je v resnici vredna bistveno manj kot 0,5 kune. Najdenih je bilo več primerov ponarejene embalaže, proizvedene samo za prodajo, veliko je tudi embalaže iz sosednjih držav. tako je recimo v nekaterih letih Hrvaška zbrala za 40% več plastenk, kot jih je po uradni evidenci dala na trg, kar je državo stalo 30 mio Eur na leto.
- zajema samo del embalaže: mnogo embalaže (steklenic) ne sodi v odkupno in za njih ni zbirnih mest, zato končajo v naravi ali med preostalimi odpadki, Hrvati zberejo kljub kavcijam 4x maj embalaže kot Slovenci
- trgovine nočejo prevzemati embalaže: precej običajno je na Hrvaškem, da posamezne trgovine nočejo prevzemati embalaže pod raznimi izgovori in te pošiljajo v trgovino na drugem koncu mesta ali celo v drugo mesto.
- odjemna mesta ne prevzamejo poškodovanih pločevink, plastenk brez etikete ali umazanih plastenk ...
- veliko embalaže (turisti in občasni nakupovalci) vseeno ostane v navadnih smeteh, ker se jim ne ljubi jih hraniti in iskati trgovino, ki bo steklenice tudi prevzela.
- itd.