Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov
 
Ferenc
Ogledov: 270
Predlog ustvarjen 20.11.2018
Glasovanje se zaključi 18.12.2018
Zadnja sprememba 19.11.2018 12:09:01

18 Za | 0 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (10)  

Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Za zemljiškoknjižni predlog in listine se šteje, da jih je zemljiško knjižno sodišče prejelo v trenutku, ko jih sprejme strežnik informacijskega sistema e-ZK, na katerem teče modul za vodenje elektronskega vpisnika (2. odst. 133. čl. ZZK-1). Predlagatelj (op. fizična ali pravna oseba) lahko zemljiškoknjižni predlog vložita le elektronsko (125.a člen ZZK-1) preko notarja ali pooblaščenega odvetnika.

Torej, po trenutno veljavnem ZZK lahko stranka oziroma predlagatelj ZK postopka svoja procesna dejanja opravlja le preko pooblaščenega odvetnika ali notarja (op. Slednji tega pooblastila ne potrebuje), čeprav bi sama (op. stranka, predlagatelj) neposredno s svojim  procesnim dejanjem dala pravno relevantno obliko zemljiško knjižnemu predlogu

V tem primeru gre za omejitev postulacijske sposobnosti predlagatelja, ki je procesno sam – v izogib stroškom - sposoben, v pisni obliki, vložiti zemljiškoknjižni predlog v ZK postopku. Takšna omejitev z ustavnega vidika ni dopustna.  

Predlagam spremembo ZZK. 


Ključne besede zemljiška knjiga, ZZK, vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, omejitev postulacijske sposobnosti
Kategorija: Pravosodje


Zadnji komentarji:

Ferenc | 27.11.2018 | 13:28
https://www.delo.si/gospodarstvo/finance..ali-notarju.html

Koliko boste plačali pri notarju?

Bralci, ki se nam oglašajo, služnost brez izjeme urejajo za svoje otroke, tako da sami sestavijo pogodbo o ustanovitvi in jo odnesejo k notarju, ki zanje odda še vlogo za vpis v zemljiško knjigo. »Pogodbo o ustanovitvi služnosti stanovanja med zakoncema mora biti obvezno sestavljena v obliki notarskega zapisa. Če pa je sestavljena v obliki zasebne listine, je na njej treba overiti podpis pri notarju,« pravi predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter. Pri osebni služnosti za otroka torej zadošča doma sestavljena pogodba in overitev podpisa pod njo pri notarju. 

Po uveljavitvi zakona o davku na nepremičnine, s katerim je osebna služnost dobila novo davčno razsežnost, se je decembra na zemljiški knjigi izjemno povečalo število vlog za vpis služnosti v zemljiško knjigo, hkrati pa tudi zanimanje javnosti za notarske storitve, zato smo na notarski zbornici znova preverili, koliko denarja naj pripravijo stranke, ki pridejo urejat osebno služnost. »Stroški so odvisni od zapletenosti primera, najmanj 140 evrov pri notarju. Strošek znaša najmanj toliko, če je zadeva komplicirana, je lahko tudi višji,« pravi Marjana Tičar Bešter. Dodati je treba še predpisano enotno sodno takso za vpis služnosti v zemljiško knjigo, ki znaša 20 evrov. 

Ministrstvo naštelo 82 evrov

Na pristojnem ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da pogodbe o ustanovitvi služnosti stranke pogosto sestavijo tudi same, poudarjajo pa, da mora biti podpis osebe, ki ustanavlja osebno služnost, notarsko overjen: »Stroški notarske overitve podpisa so določeni glede na vrednost pogodbe in znašajo od 6,10 do 55,30 evra. V večini primerov znaša notarska tarifa za overitev podpisa na služnostni pogodbi 17 evrov.« Osebna služnost je veljavna le, če je vpisana v zemljiško knjigo, poudarjajo na ministrstvu in nam o običajnem postopku za vpis pojasnjujejo: »Predlog za vpis osebne služnosti v zemljiško knjigo je mogoče vložiti le v elektronski obliki. Predlog lahko za stranko vloži notar, ki hkrati pretvori služnostno pogodbo v elektronsko obliko in jo hrani do pravnomočnosti. Strošek za to znaša 45,10 evra. Sodna taksa vpisa osebne služnosti v zemljiško znaša 20 evrov. Skupni strošek stranke, za katere vse te postopke opravi notar, znaša približno 82 evrov.« Ob določenih pogojih lahko stranka sama predlaga vpis v zemljiško knjigo, a še vedno mora tudi k notarju.

Notar mora izdati račun

Na davčni upravi poudarjajo, da morajo tudi notarji izdati račune za svoje storitve, opravljene za plačilo. Notarji, ki niso zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV), na računu med drugim navedejo datum, prodajno ceno storitve brez DDV in skupno vrednost opravljene storitve brez DDV. Zavezanci za davek morajo izdati račun z več podatki – vanj morata biti vključena obseg in vrsta opravljenih storitev. Tudi notarji, ki so zavezanci za davek, smejo izdati poenostavljen račun, če znesek na njem ne presega sto evrov, a še vedno morajo vanj vključiti obseg in vrsto opravljenih storitev.
verso verso | 23.11.2018 | 18:26
Stranka lahko že sedaj sama vloži ZK predlog, le listine ne more pripeti, ki jih lahko le notar. Bolj pravilno bi bilo, da bi lahko tudi stranka sama pripela listine k predlogu za vpis pravice v ZK.
Ferenc | 29.11.2018 | 12:32
Ravno v tem je "problem". Notar vas za 3 minute dela "oskubi" za polno ceno po notarski tarifi, čeprav mu izročite vse pridobljene listine, potrebne za posamezno procesno opravilo, skupaj z ZK predlogom. No pa se poskusite registrirati na http://vep.si/ in oddajte svoj predlog z svojim digitalnim podpisom. 
Ferenc | 30.11.2018 | 09:16
Za elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov potrebujete:

1. Veljavno kvalificirano potrdilo za elektronski podpis (certifikat), ki ga pridobite pri izdajateljih (sigen-ca, ACNLB, Halcom in postarca)
2. Registriran varen elektronski predal (VEP.si)
3. Registracijo na portalu eSodstvo kot zunanji kvalificirani uporabnik

Zemljiškoknjižne predloge oddajate preko portala eSodstvo, za katerega potrebujete varen elektronski predal zaradi vročitve sklepov s strani sodišč. 

V primeru, da že imate veljavno kvalificirano potrdilo za elektronski podpis (certifikat) lahko pokličete EIUS (www.eius.si), d.o.o, Vrtna ulica 22, Ljubljana, na tel. št. 01/426 53 76 ali e-naslov marija.stojanović-grujić@eius.si in vam bodo z veseljem pomagali pri registraciji varnega predala VEP.si kot tudi na portalu eSodstvo.

Pomoč pri registraciji varnega predala VEP.si in na portalu eSodstvo je brezplačna.

Prejem pošte v varnem predalu je brezplačen. Naročnine ni.

Pošiljanje iz varnega predala (pošiljanje priporočenih pošiljk ali eRačunov ) se vam obračuna po veljavnem ceniku objavljenem na naši spletni strani: http://vep.si/index.php/cenik




alo956 | 22.11.2018 | 06:55
Vse kar pišete  tu je sicer do neke mere res, vendar se je treba zavedati zmešnjave, ki bi jo posamezniki naredili sebi in drugim z vlaganjem nepopolnih in napačnih predlogov. Večji problem vidim v postopku  nakupa li prodaje nepremičnin in  ostalih stvarnih pravic. To pa je res  birokratska katastrofa. Jaz bi se celo strinjal da celoten postopek prodaje izvede notar ali odvetnik ( ponudba, davek, pogodba, potrdila, zk predlog). Večkrat sem šel skozi ta postopek, verjemite to je obup.
Ferenc | 21.11.2018 | 16:57
https://www.24ur.com/veriga-dobrih&#..e-zadolzeno.html

Komentarji:

"Notarji so samo pobiralci denarja od revežev-odgovornosti nimajo ti pravniki prav nobene-zakaj zaboga jih rabimo-njihovi podpisi so brez vrednosti saj ne jamčijo prav ničesar za kaj so se podpisali"
Ferenc | 20.11.2018 | 14:14
Notarji so cehovski zaslužkarji - https://www.finance.si/8847038?cctest&;
Ferenc | 20.11.2018 | 13:54
Izbris služnostne pravice pri Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča je brezplačen, medtem ko notarska storitev v višini 57,24 € sestoji iz naslednjih elementov: 

- sestava ZK predloga, tarifa 13/1 - 37, 00 €, 
- kratki dopisi strankam in drugim udeležencem - 9,00 €, 
- obračun stroškov po 5. členu NT - 0,92 €, 
- 22 % DDV - 10,32 €.

Ferenc | 20.11.2018 | 12:01
Ljudje, spametujte se! Notarji in odvetniki od nas vlečejo denar, čeprav smo sami procesno sposobni vlagati zemljiškoknjižne predloge. Zakon o zemljiški knjigi (125.a člen) je primer, ki govori, da je zakonodaja sprejeta v korist notarjev in odvetnikov. Samo sprememba - izbris služnostne pravice, vas bo stala 57,24 Eur, kar je tri minute dela notarja, kateremu predložite vse listine. Hmmm!????