Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Predlog - nepovratna sredstva za leseno masivno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš
 
Marcel Pravnik
Ogledov: 292
Predlog ustvarjen 21.11.2018
Glasovanje se zaključi 19.12.2018
Zadnja sprememba 16.11.2018 11:03:16

11 Za | 8 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (7)  

 Spoštovani,

 

približno 2/3 Slovenije je poraščena z gozdovi,  s tem lesom pa očitno slabo gospodarimo, saj les/gozdarstvo nekega očitnega deleža v slovenskem BDP nima.  Po zadnji ujmi pa bo spet večina tega lesa spet poceni odpeljana v Avstrijo.

Že nekaj časa proučujem leseno gradnjo masivnih individualnih hiš, tj. gradnja tipične tradicionalne slovenske stanovanjske hiše  (bajte npr. hiša Zalog  http://www.tesarstvo-stebe.si/tesarstvo/masivne-lesene-hise-bruna/), torej gradnjo izključno iz slovenskega lesa in sicer brun (debelina od 16 do 24 cm) debeline, ki ne potrebujejo dodatne izolacije.  Lesena masivna hiša na ključ (brez parcele in dokumentov PGD, PZI itd.) tlorisne površine 70 m2, se pravi 140 m2  (P+M) po mojem povpraševanju in ponudbah izvajalcev stane od 70.000 do 90.000 € . Predlagam, da Direktorat za lesarstvo  na MGRT (ne EKO sklad) objavi vsako leto  nepovratna sredstva za izključno masivno leseno gradnjo individualnih hiš, recimo 5 milijonov  €, se pravi, če bi bilo sofinancirano  25 %  investicije na lesene dele, bi v Sloveniji vsako leto postavili 200 takšnih hiš; mogoče še zraven privabiti občine, tako da vsaka občina zagotovi vsaj 1 zemljišče z dokumenti, ki jo podari mladi družini, ki rešuje svoj stanovanjski problem.  Torej bi vsaj ena mlada družina v posamezni občini vzela posojilo  (cca 65000 €, mesečno znese 370 €) + prejeta subvencija in si rešila stanovanjski problem. Če pa bi o takšnem razpisu pisali mediji,  bi učinek bil še nekajkrat večji, poleg tega pa bi lesene hiše postajale bolj popularne/priljubljene, da se bolj zdrave je že znano.

 

Lep pozdrav,

Marcel Pravnik

Bohinjčeva ulica 29

1000 Ljubljana


Ključne besede
Kategorija: Gospodarstvo


Zadnji komentarji:

dronyx | 23.11.2018 | 17:30
Kot sem bral nek članek v nekaterih državah kot je Kanada, ki imajo veliko gozda in lesa gradijo celo nebotičnike iz lesa. Prednost take gradnje je tudi v tem, da je razgradnja po koncu življenjske dobe precej lažja kot pa pri masivnih hišah iz zidakov in betona. Razumem pa, da so v tem okolju predsodki glede lesenih hiš, kar je pa po svoje paradoks, glede na to, da sodimo med bolj z gozdom poraščene države. 
ahac36 nuncij | 23.11.2018 | 22:41
Mislim, da je najvišja res lesena stavba v Londonu in ima 10 nadstropij. Veliko je sicer še višjih stavb, ki pa se jim reče lesene samo iz komercialnih razlogov, v resnici pa je osnovna nosilna konstrukcija betonska. Pri vseh višjih lesenih stavbah se uporablja izključno lepljen les, ki je verjetno precej manj ekološki in razgradljiv material kot npr. beton ali jeklo, ki sta v končni fazi povsem naravna materiala. 
Marcel Pravnik | 22.11.2018 | 12:36
Ni bil namen, da bi se financiralo samo ravne bruna, ampak kot uporabo DOMAČEGA lesa za gradnjo nasploh. Pred leti vem, da je bilo s strani Eko sklada  financirana vgradnja lesenih oken. Ko sem spraševal izvajalce, ki gradijo lesene hiše, o subvencijah za leseno gradnjo so izpostavili prav to, da lesena hiša ni pasivna oz. ničenergijska, in investitor ni upravičen do subvencije; če pa že, za kakšna okna pa da je birokracija tako zapletena, da se ne splača  za  2 -3 tisoč evrov; glede na čas ki ga porabiš za zbiranje papirjev itd. Seveda bi bilo treba pri predlogu kot sem ga dal od izvajalcev  dobiti izjavo, da gre za slovenski les itd. No jaz osebno menim, da pri izvajalcih v zgornji savinjski dolini gre za domačo robo.
   
ahac36 nuncij | 22.11.2018 | 13:01
Pri "domači robi" je problem v tem, da ni certificirana in kot taka ne bi smela biti vgrajena kot gradbeni proizvod. Po novi gradbeni zakonodaji takšna hiša ne bo dobila uporabnega dovoljenja, izvajalca del pa lahko doleti zelo visoka kazen, če ga obišče inšpektor. Problem naših žag je, da so premajhne in si ne morejo privoščiti dragih certifikacijskih postopkov, na podlagi katerih bi na les lahko prilepile CE oznako in ga dale na trg v skladu z zakonodajo.  
ahac36 nuncij | 21.11.2018 | 23:08
Dvomim, da so te hiše iz slovenskega lesa. Kolikor mi je znano pri nas ni proizvajalcev lesenih konstrukcijskih elementov z ustreznim certifikatom, ki je pogoj da se izdelek da na trg in vgradi v hišo. Lesene hiše se zato pri nas gradijo iz avstrijskega lesa, ki stane 400 eur/m3, Avstrijci pa surovino nabavljajo v vzhodni Evropi in na Balkanu po 50 eur/m3. Z uresničitvijo predloga bi torej služili Avstrijci, mi pa bi spet pobirali drobtinice.
bombon | 21.11.2018 | 21:58
Načeloma podpiram vzpodbujanje lesene gradnje, a glede predloga imam nekaj pomislekov:
-zakaj bi država morala finančno vzpodbujati le en (masivni) tip lesene gradnje? Predlagana vrsta hiš je primerna za vikende ali apartmaje v hribovitem svetu ali podeželju, v mestih ali na primorskem pa ne;
-trditev, da brunarice ne potrebujejo dodatne izolacije ne drži, omenjena debelina stene ne zadosti Pures-u, tudi zaradi tega je v mestih bolj primerna izbira montažne (npr. okvirne) lesene gradnje.
theGreatOne | 06.12.2018 | 13:38
 
Tudi jaz sem za spodbujanje slovenske lesne industrije preko lesene gradnje in da se uporabljajo naravni viri iz domače okolice, vendar kako pa bomo vedeli, če je to res slovenski les ne pa les slabše kakovosti iz drugih držav. Zanima me kako bo mogoče nadzirati poreklo lesa. Poleg tega pa tudi kot je komentar pred mano povedal, lesena gradnja ni ravno primerna za Primorsko, kjer bi burja slabo vplivala na lesene hiše. 
Torej menim, da bo potrebno  spodbujevanje slovenske lesne industrije tudi preko lesene gradnje, ne pa da samo prodajamo slovenski hlode v tujino in dobimo predelan slovenski les nazaj po višjih cenah.