Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Obvezna uporaba registratorjev delovnega časa v javnem sektorju

1779 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam, da se z nekim predpisom predpiše, da je uporaba registratorjev delavnega časa obvezna za vse zaposlene v javnem sektorju in ne samo v ožji državni administraciji.

Kakor mi je znano se za registracijo delovnega časa marsikje še vedno ne uporablja elektronskih registratorjev, ponekod pa so si izmislili celo tak sistem registracije, da to velja zgolj za nižje zaposlene, ne pa tudi za razne funkcionarje in ostale privilegirance tega sistema. Marsikje ti privilegiranci jemljejo registracijo delovnega časa kot nekaj ponižujočega, kar ne pritiče njihovemu statusu. Vendar vsi ti zaposleni so plačani iz našega denarja, torej denarja davkoplačevalcev in mi jih ne plačujemo za poziranje, ampak zato, da opravljajo svoje delo v splošno korist in javno dobro.

Zakaj ne bi imeli elektronske registracije delovnega časa za vse zaposlene tudi po bolnišnicah, na tožilstvi, sodiščih, v šolah? Kaj so ti zaposleni res kaj drugačni od delavke za šalterjem na upravni enoti, ki ne sme niti na toaleto brez dovoljenja nadrejenih? Bodo sodniki sodili kaj manj neodvisno, če bomo davkoplačevalci vedeli, kakšna je njihova dejanska prisotnost na delu?

Tako pa krožijo v javnosti razne zgodbice kako nekateri privilegirani javni uslužbenci tak sistem brez nadzora zlorabljajo in hodijo med delovnim časom ven na fitnes, po nakupih ali mimogrede naredijo še kakšno operacijo v zasebni kliniki, čeprav so v tistem trenutku dejansko fiktivno prisotni v javnem zavodu na strošek davkoplačevalcev.

Seveda je dejstvo, da sami registratorji delovnega časa še ne pomenijo, da zaposleni v tem času res delajo, ali da delajo strokovno in učinkovito. Je pa to bolje kot nič in vsaj preprečijo, da bi zaposleni med delovnim časom hodili na fitnese, čemur je namenjen v razvitih družbah prosti čas.

Moram pa poudariti, da nisem lastnik, niti nimam deleža v podjetjih, ki se ukvarjajo s sistemi za obvladovanje delovnega časa, tako da tu je moj interes zgolj učinkoviti javni sektor v našo skupno korist. Zaradi mene se za te projekte lahko razpiše tudi javni razpis na nivoju EU in se nanj lahko prijavijo tudi tuja podjetja.

17 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D dronyx 19 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 12. 2019

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma ministrstvo pojasnjuje, da v njegovo pristojnost sodi urejanje delovnega časa v organih državne uprave. Vlada Republike Slovenije je na podlagi petega odstavka 5. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije sprejela Uredbo o delovnem času v organih državne uprave.

Navedena uredba v 20. členu določa, da javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi. Organ vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Upoštevaje navedeno je torej obveznost evidentiranja prisotnosti na delu za javne uslužbence v državni upravi že urejena s predpisom.

 

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvodoma naj izpostavimo, da so delodajalci zavezani k vodenju evidence delovnega časa na podlagi 12. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV). V skladu z 18. členom ZEPDSV mora delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisovati naslednje podatke:

  • podatke o številu ur,
  • skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa ,
  • opravljene ure v času nadurnega dela,
  • neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače  iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
  • neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
  • neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
  • število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.

Ob navedenem naj pojasnimo, da je evidenca o izrabi delovnega časa zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov, pri čemer je posebej pomemben vidik varnosti in zdravja pri delu, namenjena pa je tudi potrebi obračuna plač.

Evidenca delovnega časa je pomembna tudi kot listina, ki jo je treba predložiti na zahtevo pristojnega organa, npr. med drugim v primerih nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki in kot listina, na podlagi katere lahko delavci zagotovijo ustrezno izrabo svojih pravic, delodajalci pa na drugi strani izkazujejo skladnost z zakonodajo.

V zvezi s podanim predlogom naj izpostavimo, da so v pripravi spremembe in dopolnitve ZEPDSV. Te sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat RS za delo z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke. Poleg tega so spremembe in dopolnitve tega zakona del dogovora, ki so ga 19. aprila 2019 sprejeli socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in s tem namenom ustanovili Pogajalsko skupino za pripravo sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je socialnim partnerjem že predstavilo izhodišča za pripravo zakonskih sprememb ZEPDSV. Ta izhodišča bodo podlaga za nadaljnjo razpravo in oblikovanje konkretnih rešitev v okviru Pogajalske skupine za pripravo sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa.

Komentarji