28. 10. 2010
Odziv Ministrstva za pravosodje
I. VELJAVNA UREDITEV V KAZENSKEM ZAKONIKU
Če je zaradi prometne nesreče nastala huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb, potem so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja. Kazenske sankcije v primeru storitve kaznivega dejanja ureja Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09 in 55/09 – odločba Ustavnega sodišča RS, v nadaljevanju: KZ-1) in ne zakonodaja na področju varnosti cestnega prometa.
KZ-1 ureja dve kaznivi dejanji zoper varnost javnega (cestnega) prometa, pri katerih je možnost nastanka prepovedane posledice – huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb.
Prvo kaznivo dejanje »Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1)« se lahko stori le iz malomarnosti, kot to pove že naziv kaznivega dejanja. To kaznivo dejanje stori udeleženec v cestnem prometu, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana. Določena je tudi kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja, če ima prej opisano dejanje za posledico smrt ene ali več oseb. V primeru storitve kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja, se storilca kaznuje z zaporno kaznijo do osem let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
Drugo kaznivo dejanje »Predrzna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1)« pa se lahko stori le naklepno. To kaznivo dejanje stori voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v cestnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali psihoaktivnih snovi, in pri tem:
- prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa,
- ne upošteva pravil o prednosti,
- vozi na prekratki varnostni razdalji,
- na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri,
- s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem.
Če ima dejanje za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilca kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Če pa ima dejanje za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilca kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
Pri obeh kaznivih dejanjih je v primeru izpolnitve kvalificirane oblike določena stranska kazen – prepoved vožnje motornega vozila. Ta stranska kazen je urejena v 48. členu KZ-1, sodišče pa jo določi v trajanju od šestih mesecev do dveh let, računajoč od pravnomočnosti sodbe.
Drugače pa je pri varnostnem ukrepu – odvzemu vozniškega dovoljenja (72. člen KZ-1). Le tega izreče sodišče storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. Ta varnostni ukrep pomeni, da sodišče določi obdobje (od 1 do 5 let) v katerem se storilcu ne sme izdati novo dovoljenje, ki mu je sicer prenehalo veljati s pravnomočnostjo sodne odločbe.
Čeprav to v KZ-1 ni izrecno določeno, kumulacije obeh kazenskih sankcij – prepovedi vožnje motornega vozila in odvzema vozniškega dovoljenja v posameznem primeru ni.
II. PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA OBRAVNAVO
Ministrstvo za pravosodje meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi pri kazenskih sankcijah je treba upoštevati ustavno načelo sorazmernosti. Pri zgoraj navedenih kaznivih dejanjih je v primeru storitve kvalificirane oblike predpisana zaporna kazen. Izvršitev zaporne kazni pa je že po sami naravi dovolj »vzgojna« za storilca kaznivega dejanja. Poleg tega pa se mu izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila za določeno obdobje.
Časovno neomejena prepoved opravljanja vozniškega izpita bi onemogočila storilcu kaznivega dejanja resocializacijo po prestani kazni. Marsikatero delovno mesto je odvisno tudi od prevoza na delo, pri čemer le-tega ni vedno mogoče zagotoviti z javnimi prevoznimi sredstvi.