Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin
 
dronyx
Ogledov: 282
Predlog ustvarjen 09.11.2018
Razprava se zaključi 23.11.2018
Zadnja sprememba 13.11.2018 11:23:01

11 Za | 11 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (5)   Popravki predloga  
Burek Man | 09.11.2018 | 12:45 Prikaži
Davek na nepremičnine je že v štartu butast. Problem AirBNBja je, da se ne pobere zadosti davkov od kratkoročnega najema
Robida | 09.11.2018 | 14:52
Razlogi za pobudo o omejitvi so več kot na mestu in pobudo z aplavzom podpiram, bi pa predlagala, da se tale predlog prilagodi tako, da bo zastavil malo bolj strateško regulacijo, ker dvomim, da bodo sami davki karkoli znatno rešili (ljudje pač vedno iščejo luknje). Moj predlog za izboljšavo: 

** Postavimo omejitev tako, da se določi celokupno število dni v koledarskem letu, v času katerih je lahko nepremičnina oddana kratkoročno, pri čemer je kot kratkoročno obdobnje definirana vsakršna oddaja za manj kot 10 dni. **

Zakaj ravno 10 dni? 
--> To je meja, ki omogoča, da lahko ljudje, ki morda pridejo v kraj na srednjeročno dolge aktivnosti (npr.: izobraževanja kot so poletne šole, kratke službene, študijske in raziskovalne izmenjave, začasno bivanje na račun potrebe po bližini lokacije zdravljenja, ipd), še vedno kar se da lahko najdejo pogosto prepotrebno nastanitev in tako ne postanejo žrtev omejitve.

Koliko dni kratkotrajne oddaje na leto celokupno? 
--> Predlagam, da 45 dni. Zato ker: 
(1) Ta čas se ujema z zaokroženim številom dni dopusta (30) skupaj z vikendi, ki jih ima tipičen zaposleni Slovenec, kar omogoča oddajo lasnega doma v času svoje odsotnosti.
(2) Ta čas se ujema z dolžino poletne akademske pavze, kar omogoča potencialno oddajo stanovanj turistom v času, ko večina "gostujočih" študentov odide iz univerzitetnih mest domov za dlje in pravtako takrat ne želi imeti najemnih stroškov, najemodajalec pa ne finančnega manjka.
(3) In ključno: ta čas nedvoumno in učinkovito preprečuje krčenje stanovanjskih kapacitet, primarno mišljenih za tako za začasno kot tudi trajno prebivanje na račun finančne motivacije turizma, saj se lastništvo stanovanj izključno za namene hitrega turizma ne bo več izplačalo.

Spomnimo se namreč, da se je Airbnb primarno začel kot platforma ki je mogočala, da lahko človek kaj malega zasluži s tem, da odda prosto sobo pri sebi doma ali pa kar svoj celoten dom v času, ko je sam odsoten (npr. na dopustu nekje drugje). Taka ureditev bi bila v resnici povsem OK in lahko kvečjemu v dodatno finančno pomoč državljanom, hkrati pa ne bi škodila s krčenjem stanovanjskih kapacitet prebivalcev.  ---> Moj predlog ne postavlja tako toge omejitve, jo pa definira v skladu z njeno filozofijo, t.j. zelo kratkoročna oddaja le kot možnost zapolnitve pravtako kratkoročno prostih bivanjskih kapacitet in ne kot sistem za finančno okoriščenje na račun slabšanja pogojev za življenje.

V dopolnilo: v kolikor pa bi kdo hôtel sobe/apartmaje/stanovanja kratkoročno oddajati v obsegu večjem od 45 dni/leto, pa bi moral to registrirati kot resno hotelsko/gostinsko/turistično (kakorkoli se že to uradno imenuje) dejavnost in biti zanjo obdavčen in reguliran v skladu s tem področjem.  
Robida | 10.11.2018 | 20:20
Dronyx, še v spodbudo k nadgrandnji formulacije trenutne verzije vašega predloga z mojim: 

če bo ostalo pri tem, da se vladi predlaga, da takšno omejitev postavi kot število nepremičninskih enot, ki se lahko kratkoročno oddajajo (kar trenutno piše v vašem predlogu), potem bo odgovor državnega organa žal le, da

(1) se problematike zavedajo, 
(2) da pa števila enot ne morejo omejit, saj bi bilo to zakonsko nemogoče (problematika konkurenčnosti in odločanja o tem, kdo sme bit del te kvote,...),
(3) o boljših alternativah regulacije pa niti pomislili ne bodo,
(4) temveč bodo raje le izkazali svojo aktivnost pri reševanju s tem, da nas bodo odslovili z dejstvom, da itak mislijo pravkar uvesti davek na nepremičnine, ki bi moral znatno pripomoči k ureditvi situacije. 

Omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin

Dejstvo je, da se z razmahom masovnega turizma nekatera mesta spreminjajo v nekakšne filmske kulise, ki praktično niso več primerne za življenje tako zaradi gužve, kot tudi zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Primeri takih mest v naši okolici so recimo Dubrovnik in Benetke. 

Ljubljana je na lepi poti da se priključi tem mestom, saj gredo cene nepremičnin v nebo zlasti zato, ker se številne nepremičnine kratkoročno oddajajo turistom prek Airbnb in podobnih storitev, s čimer se da seveda dobro služiti ob tako visokem povpraševanju in brez resne regulacije. Nekomu, ki živi v Ljubljani v socialističnem stanovanju, na 50 m2, ki ga Gurs ceni na 150.000 € prav nič ne pomaga, da sosedje v bloku dobro služijo s kratkoročnim oddajanjem nepremičnine, ker on v tem stanovanju živi, tako kot nekdo v Celju ali Mariboru. Pa vendar bo moral lastnik Ljubljanske nepremične plačati bistveno več davka na nepremičnine, ker je pač Ljubljana postala zaželena turistična destinacija. 

Ker bivanjskih nepremičnin primanjkuje je moj predog ta, da se z zakonom v takih "turističnih krajih" omeji število možnih nepremičnin za kratkoročno oddajanje oziroma da se postavi ustrezne kvote, ker sicer se zna zgoditi, da se k filmskim kulisam doda čez nekaj let še Ljubljano. Samo to bo pa potem mrtvo mesto, polno turistov, ki bodo delali sebke in jedli v dragih restavracijah, živeli pa v retro socialističnih blokovskih naseljih prek Airbnb, česar si pa po moje nihče ne sme želeti.


Omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin

Dejstvo je, da se z razmahom masovnega turizma nekatera mesta spreminjajo v nekakšne filmske kulise, ki praktično niso več primerne za življenje tako zaradi gužve, kot tudi zaradi nnaraščajočih življenskih stroškov. Primeri takih mest v naši okolici so recimo Dubrovnik in Benetke. 

Ljubljana je na lepi poti da se priključi tem mestom, saj gredo cene nepremičnin v nebo zlasti zato, ker se številne nepremičnine kratkoročno oddajajo turistom prek Airbnb in podobnih storitev, s čimer se da seveda dobro služiti ob tako visokem povpraševanju in brez resne regulacije. Nekomu, ki živi v Ljubljani v socialističnem stanovanju, na 50 m2, ki ga Gurs ceni na 150.000 € prav nič ne pomaga, da sosedje v bloku dobro služijo s kratkoročnim oddajanjem nepremičnine, ker on v tem stanovanju živi, tako kot nekod v Celju ali Mariboru. Pa vendar bo moral prebivalec Ljubljanske nepremične plačati bistveno več davka na nepremičnine, ker je pač Ljubljana postala zaželjena turistična destinacije. 

Ker bivanjskih nepremičnin primankuje je moj predog ta, da se z zakonom v takih "turističnih krajih" omeji število možnih nepremičnin za kratkoročno oddajanje oziroma da se postavi ustrezne kvote, ker sicer se zna zgoditi, da se k filmskim kulisam doda čez nekaj let še Ljubljano. Samo to bo pa potem mrtvo mesto, polno turistov, ki bodo delali sebke in jedli v dragih restavracijah, živeli pa v retro socialističnih blokovskih naseljih prek Airbnb, Česar si pa po moje nihče ne sme želeti.


bortchy | 14.11.2018 | 13:39 Prikaži
 
pa kaj ste res tako butasti in si želte le davke. samo neki davki in spet davki na davke  take butaste predloge s katerimi bi popolnoma  pobrali vse človekove pravice ljudem.
 a vam taka zakonodaja ne liči na  totalitarizem?
ja pa kaj bi še naredili !?
dronyx | 15.11.2018 | 14:54 Prikaži
Glede na napisan komentar vidim da sploh nisi prebral predloga. Tu ne gre za nove davke, ampak da se na nekaterih lokacijah, kjer je pomanjkanje stanovanjskih nepremičnin omeji kratkoročno oddajanje kot ga omogoča Airbnb. V Ljubljani so številni pokupili stanovanja kot investicije in ne bivalne nepremičnine, kar se sedaj kratkoročno oddaja, s tem pa se fond razpoložljivih bivalnih nepremičnin na eni strani niža, cene pa se zaradi čedalje manjše ponudbe hitro višajo.