Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


"Predkupna" pravica dolžnika pri odkupu svojega dolga
 
Aleksander Nerat
Ogledov: 1089
Predlog ustvarjen 24.10.2018
Konec glasovanja
Zadnja sprememba 23.10.2018 20:41:59

  Predlog   Število glasov   Komentarji (17)  

V zadnjem času je vedno več primerov, kjer upnik (banka) proda terjatev do fizične osebe drugi pravni osebi z izjemnim popustom, tudi do 80%, pri čemer pa na drugi strani dolžniku ni pripravljena odpisati ali kakorkoli drugače olajšati odplačevanja dolga niti v višini nekaj %.

 

V primeru državnih bank (NLB, NLJB ..) to pomeni neposredno oškodovanje države/davkoplačevalcev saj bi v večini primerov lahko banka od dolžnika dosegla višje poplačilo dolga.

 

Predlagam, da se spremeni zakonodaja in sicer tako,da pravna oseba terjatev do fizične osebe ne bi več mogla prodati drugi pravni osebi v kolikor samemu dolžnuiku ne ponudi enakih pogojev za 'odkup'. 

 

 

 

 


Ključne besede Obligacijska razmerja, terjatve, upniki, prodaja pod ceno
Kategorija: Gospodarstvo


Zadnji komentarji:

Burek Man | 30.10.2018 | 00:01
Ni mi jasno, kaka je to situacija, da imaš 20% dolga na voljo zdaj, pri sebi, da ga odkupiš, ne moreš pa odplačat obroka kredita?
Aleksander Nerat | 05.11.2018 | 14:15
Problem je bil, da so banke prodajale z 80% popusti. To pomeni, da so recimo kredit od nekoga, ki je bil 100.000EUR prodale za 20.000EUR pri čemer pa temu istemu kreditojemalcu recimo niso bile pripravljene narediti reprograma, so mu grozile z izvržbo, ker je zamujal obrok ali dva itd... 

Zdaj če bi imel ta kreditojemalec enako pravico potem bi dejansko lahko ta kredit poplačal (kupil pod enakimi pogoji) z drugim kreditom v višini 20.000EUR kjer bi seveda obrok bil potem bistveno, bistveno nižji.

Gre zato, da so se banke (predvsem v tem primeru državne) s tem želele izogniti pravni odgovornosti in so ponudile nerazumno visoke popuste pri prodaji pri čemer so oškodovale davkoplačevalce. V kolikor bi bila tu zakonska obveza, da morajo najprej pod enakimi pogoji ponuditi te kredite v prodajo kreditojemalcem seveda do prodaje ne bi prišlo in ne bi bilo oškodovanja. Bi pa bile banke na tak način prisiljene vseeno nekoliko bolj prisluhniti kreditojemalcem v težavah (seveda vsem EUR in CHF in kaj vem kakšnim drugim še)..
Burek Man | 05.11.2018 | 15:12
Ja in?

Ti se zmeniš z banko, banka tebi da 100.000eur, ti moraš plačat v 10ih letih nazaj 110.000eur  (številke poenostavljene).  Tebe ne zanima kaj s tem počne banka, za koliko komu to proda, in kaj se s tem potem naprej dogaja. Če kdo zamuja mesec ali dva, banka ne bo prodala terjatve z 80% popustom, ker ve, da bo že sčasoma izterjala vse; ampak se s takim popustom ponavadi prodajajo terjatve, kjer skorajda ni šanse, da banka karkoli dobi nazaj, nekdo drug je pa pripravljen it "v rizik", ali pa se poslužit pol(ali manj)legalnih metod, da dobi ta denar nazaj. 

...s takim odnosom, še malo pa bo država "morala" regulirat tudi prodaje avtov... prodaš avto za jurja nekomu, ki ga porihta in proda za 2 jurja.. in boste želeli, da da polovico profita prvemu lastniku... ali pa še kak večji absurd....
anekdota | 13.11.2018 | 17:03
 
Ugibam, verjetno je tudi plačilo davka zato nižje, kar pomeni zmanjšanje priliva v proračun.
jan31 | 29.10.2018 | 19:58
Mene pa zanima kako bi šlo to v praksi. Nekdo je dolžan 100.000 evrov in ima hišo vredno ravno toliko. Z upnikom se dogovori o predkupni pravici in sam kupi hišo za naprimer 70.000 evrov. Sledi to da ima hišo in je še vedno dolžan 30 tisočakov in mu spet zarubijo hišo ki je pravzaprav vredna 100.000 evrov. 
Burek Man | 29.10.2018 | 22:29
Ce ima nekdo 70.000, da kupi lastno hiso nazaj, bo banka najprej zarubila to, potem pa hiso.

Aleksander Nerat | 05.11.2018 | 14:18
V praksi banke seveda nikoli kreditojemalcem ne bi ponudile takih popustov in tako teh kreditov ne bi mogle prodati pod ceno, kot so to storile zdaj samo zato, da so pravno breme spornih (nezakonitih) pogodb prenesle na drugo pravno osebo in se s tem po njihovo izognile težavam... 

V kolikor pa bi katera vendarle želela kredit pod takimi pogoji prodat pa bi kreditojemalce enostavno najel drug kredit in 'odkupil' prvotnega.
dules | 29.10.2018 | 11:41
Eden boljših predlogov na tem portalu
vladimir plevnjak | 25.10.2018 | 11:54
V CELOTI SE STRINJEM S TEM KOMENTARJEM:  

Ko se želiš z banko dogovoriti o načinu poplačila, le ta obmolkne. Nekompetentnost njenih pravnikov, izgovarjanje zaposlenih, da niso pooblaščeni za pogajanja, ... . Skratka, banko je za to aktivnost potrebno tožiti in to takoj, ko te želi novi upnik izterjati. Kajti, nikoli nismo podali soglasja, da lahko naše pogodbeno razmerje banka "proda" drugemu. Absolutno podpiram! V tožbah je potrebno zahtevati vzpostavitev prvotnega stanja (razmerje banka:dolžnik), takoj nato pa obveznost odkupiti brez obresti za enako ceno (po enakem diskontu), kot jo je banka prodala. Sodna praksa bi morala upoštevati, da gre za rezmerje med fizično osebo in pravno osebo. Pravna oseba je ravnala v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov fizične osebe. Bomo pa peljali do ESČP! Bančnike, ki pa so to malverzacijo dopustili, odpustiti!
Johan_R | 25.10.2018 | 09:32
Ko se želiš z banko dogovoriti o načinu poplačila, le ta obmolkne. Nekompetentnost njenih pravnikov, izgovarjanje zaposlenih, da niso pooblaščeni za pogajanja, ... . Skratka, banko je za to aktivnost potrebno tožiti in to takoj, ko te želi novi upnik izterjati. Kajti, nikoli nismo podali soglasja, da lahko naše pogodbeno razmerje banka "proda" drugemu. Absolutno podpiram! V tožbah je potrebno zahtevati vzpostavitev prvotnega stanja (razmerje banka:dolžnik), takoj nato pa obveznost odkupiti brez obresti za enako ceno (po enakem diskontu), kot jo je banka prodala. Sodna praksa bi morala upoštevati, da gre za rezmerje med fizično osebo in pravno osebo. Pravna oseba je ravnala v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov fizične osebe. Bomo pa peljali do ESČP! Bančnike, ki pa so to malverzacijo dopustili, odpustiti!
vanja pondrk | 24.10.2018 | 19:46
NUJNO potreben predlog, ki se mora TAKOJ sprejeti !
Katarina Vošinek Ulčnik | 24.10.2018 | 19:13
Nepošteno, da dolžnik izgubi dom, ker se z bankami ne more dogovoriti za dva ali tri nepravočasno poravnane obroke kredita.
V primeru odprodaje terjatev NLB novi upnik, ki je terjatev kupil z do 80 % disokontom, od dolžnika terja več, kot je slednji v danem trenutku dolgoval banki! O tem so ljudje že veliko pisali. Samo pojasnilo: NLB je v paketu odprodala tako chf kot evrske kredite. 
Kdor ne verjame, naj pogleda na spletno stran sodišč, kjer so objavljene javne glavne obravnave; skoraj vsak teden se pojavlja ena izmed teh novih družb upnic - DDM Invest.  In seveda rubriko: dražbe ..... Sramota!!
To niso ljudje s skritimi računi na Nizozemskih Antilih!! To so ljudje, ki zaradi spremenjenih okoliščin (izguba službe, bolezen ...) ne morejo redno poravnavati obveznosti. Jih poravnavajo, vendar z zamikom. Za take banka nima posluha.
mama3 | 24.10.2018 | 17:27
Odlicen predlog!
Vecja transparentnost, manj goljufij in manj dogovorov v ozadju takih prekupcevalskih poslov.
SUZANA BUKOVEC | 24.10.2018 | 17:12
Vedno mora imeti predkupno pravico lastnik in šele nato drug interisent a STROGO POD ENAKIMI POGOJI IN ENAKO DISKONTNO CENO
jagoda tovirac | 24.10.2018 | 11:21
Odličen predlog.
Aleksander Nerat | 24.10.2018 | 10:05
Ne gre tukaj toliko za višino dolga kot za dejstvo, da se v primerih domačih bank pojavi znatno oškodovanje lastnika (beri davkoplačevalcev). 

Gre zato, da se banke zavedajo, da so goljufale in se na tak način želijo izogniti pravnim posledicam. Nova pravna oseba seveda potem terja naprej.

V kolikor bi banke goljufijo priznale bi izgubile max 40% pri teh kreditih tako pa raje pošiljajo ljudi na sodišča, saj je pri kreditih čas vedno na njihovi strani tiste najbolj kritične pa odprodajo.

Takšna zakonska sprememba bi prekupčevanje iz teh razlogov popolnoma ustavila.

o tem govorim:

https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/nlb&#..izterjevalcem/426284
Ivan Peter Benko | 24.10.2018 | 09:23
Vsota dolga ostaja ista, saj novi upnik terja nominalno vsoto. Prekupčevanje s terjatvami bi lahko pregledali tudi z vidika predhodnega dogovarjanja o zaslužkih, stroških in tveganjih.