Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Prepoved nagrobnih sveč
 
Robida
Ogledov: 1474
Predlog ustvarjen 12.10.2018
Z odzivom organa 03.12.2018
Zadnja sprememba 11.10.2018 14:43:42

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (22)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 03.12.2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Prepoved dajanja izdelkov na trg je z vidika varstva okolja eden zadnjih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Vsaka prepoved dajanja določenih proizvodov na trg ima za posledico preusmeritev potrošnikov na druge proizvode, ki so v trenutku prepovedi na voljo na trgu. Zato je pomembno, da se pred uveljavitvijo take prepovedi načrtujejo in izvedejo tudi drugi ukrepi, kot je npr. ozaveščanje potrošnikov. Prepoved naj bi temeljila na analizi celotnega življenjskega kroga, s katero se preučijo vplivi, ki jih imajo na okolje snovi in materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, za katere se načrtuje prepoved, in alternativnih proizvodov, ki so na trgu ali bi se na trgu lahko pojavili kot zamenjava za prepovedane izdelke. Pri tem je treba upoštevati vse faze posameznega proizvoda, od faze njegovega načrtovanja, proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe, vključno z njegovo trajnostjo in možnostjo ponovne uporabe, do faze, ko ta proizvod postane odpadek, in možnostmi za njegovo recikliranje ali druge postopke predelave. Prepovedi, ki veljajo v eni sami državi, so manj učinkovite kot prepovedi, sprejete na nivoju EU, saj je dajanje izdelkov na trg urejeno na podlagi pravil o notranjem trgu in s tem povezanim prostim pretokom blaga, ter na podlagi pravil glede preprečevanja trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence.

Menimo, da parcialna prepoved dajanja proizvodov na slovenski trg, zaradi majhnosti, geografske lege in dobrih prometnih povezav s sosednjimi državami, ne bi predstavljala učinkovitega ukrepa, zato se Slovenija vedno zavzema in podpira ukrepe, usklajene na nivoju EU.

Država lahko spodbuja proizvajalce k uporabi okoljsko bolj sprejemljivih materialov z uvedbo ustreznih ekonomskih instrumentov. Tak ekonomski instrument predstavlja okoljska dajatev, ki jo proizvajalci pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč plačujejo ob dajanju teh izdelkov v promet.
Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (kamor skladno z določili predpisa, ki ureja to dajatev sodijo tudi sestavni deli nagrobnih sveč, ki so izdelani iz kovin in plastike ali stekla) na kilogram embalaže. Enota obremenitve za embalažo (material) ki vsebuje PVC je posledično mnogo od enote obremenitve za embalažo iz drugih okolju prijaznejših materialov.

Velja pa na tem mestu tudi omeniti, da v primeru nagrobnih sveč ponudba sledi povpraševanju. Okoljsko ozaveščeni potrošniki predstavljajo pomembne deležnike tako pri izbiri vrste sveč kot tudi pri količini sveč, ki se prodajo.

Ministrstvo ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč (parafinske, elektronske) ampak uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki. To pa zahteva tudi spremembo razmišljanja in navad.

V Sloveniji je poraba nagrobnih sveč zelo velika. Pri tem namreč v primerjavi z ostalimi državami Evrope izstopamo. V letu 2017 je bilo na trg v Sloveniji danih 6389 t nagrobnih sveč oziroma okoli 16 milijonov nagrobnih sveč, kar pomeni, da vsak prebivalec v Sloveniji letno prižge vsaj 8 nagrobnih sveč.

Zbrane odpadne nagrobne sveče se predhodno obdelajo - sortirajo (postopek R12/R13), da se izločijo posamezne frakcije oz. deli običajnih odpadnih nagrobnih sveč (npr. plastični oz. stekleni lončki in kovinski pokrovčki), odpadne elektronske komponente elektronskih nagrobnih sveč ter nečistoče (odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče). Količina recikliranih odpadnih nagrobnih sveč vsebuje tudi ostanke voska/parafina, ki ob uporabi nagrobnih sveč ni izgorel.

Od letne količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč ki znaša približno 2400 t gre čez postopke predelave okrog 97 % sveč. Reciklirajo se parafin, ohišja iz plastike, pokrovčki (pretežno kovinski).

Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar njihova obdelava lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor zato z vabilom, da prižgemo svečo manj, uporabnike spodbuja k temu, da z zmanjšanjem nakupov sveč prispevajo tudi k zmanjšanju odpadkov in onesnaževanju okolja. Tako bomo sami prispevali k manj odpadkom v okolju. Zavedajmo se, da lahko vsak posameznik z majhnimi dejanji prispeva svoj delež k varovanju okolja. Če namreč vsak posameznik naredi majhno dejanje, skupaj za varovanje okolja naredimo veliko. Ni nujno, da nas k temu silijo zakonsko določena pravila in prepovedi.