Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Cerkveno zvonenje
 
jan31
Ogledov: 1133
Predlog ustvarjen 08.10.2018
Z odzivom organa 20.11.2018
Zadnja sprememba 07.10.2018 09:15:01

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (18)   Popravki predloga  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 20.11.2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Veljavni slovenski okoljski predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, zvonjenja cerkvenih zvonov ne regulirajo, saj cerkveni zvonovi v zakonodaji niso opredeljeni kot vir hrupa. Vlada RS je s sprejetjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, v slovenski pravni red prenesla zakonodajo EU na področju varstva okolja pred hrupom, skladno z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Iz te direktive izhaja, da je hrup opredeljen kot »hrup v okolju, ki je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter nekatere naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo.

Direktiva med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov, predvsem iz razloga, da je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno smatramo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi.

Ne glede na navedeno pa se zavedamo, da je tudi zvonjenje cerkvenih zvonov, tako kot to velja za disonantne zvoke, za nekatere ljudi lahko moteče, saj se na Ministrstvo za okolje in prostor občasno obrnejo posamezniki, ki jih moti zvonjenje cerkvenih zvonov ter hkrati pozivajo, naj država ukrepa v zvezi z zmanjšanjem emisij tovrstnega hrupa. Iz dopisov se razbere, da gre običajno za prebivalce, ki živijo v neposredni bližini sakralnih objektov oziroma cerkvenih zvonikov.

Naj dodamo, da tudi opravljene meritve izkazujejo, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritičnih vrednosti, določenih za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom in mu zato ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu 24h višjim od 65-70 dB. Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi.

Menimo, da se je v tistih redkih primerih, ko se stavbe z varovanimi prostori nahajajo preblizu cerkvenih zvonikov, zvonjenje pa moti nočni počitek, možno dogovoriti za prilagoditev nastavitve glasnosti zvonov znotraj krajevnih skupnosti oziroma občin. Temu primerno je treba primere zvonjenja, ki so moteči za okoliške prebivalce, obravnavati posamično, se pravi na način, da se najde rešitev v okviru dogovora med prebivalci, ki živijo v neposredni okolici sakralnega objekta in cerkvenim predstojnikom.