Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
 
mfjevc
Ogledov: 493
Predlog ustvarjen 12.10.2018
Razprava se zaključi 26.10.2018
Zadnja sprememba 12.10.2018 15:56:26

11 Za | 5 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (2)   Popravki predloga  

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.

Poleg tega bi UKC LJ (kot največja slovenska bolnišnica) potreboval svoje mikrobiološke laboratorije, saj je trenuten način poslovanja z IMI ter ostalimi inštituti neekonomičen in netransparenten.


Ključne besede IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure
Kategorija: Splošno


Zadnji komentarji:

asluga | 17.10.2018 | 08:40
Tovrstno problematiko dobro ureja le tržišče. 
heizenberg | 17.10.2018 | 08:34
Merilo za izplačilo nadur ni samo prisotnost na delovnem mestu, ampak predvsem delo, opravljeno izven rednega delovnega časa. "Štemplanje" je linija najmanjšega odpora in krinka nesposobnim šefom, ki ne vedo, kaj delajo njegovi zaposleni.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačanih nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Prosim za pojasnilo in ustrezno obravnavo omenjene problematike.


Ključne besede: IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene ter uvedbo sistema za beleženje prisotnosti na delovnem mestu (“štempljanja”). Nedopustno je, da so zaposleni upravičeni do plačanih nadur, če se njihova prisotnost na delovnem mestu sploh ne beleži.


Ključne besede: IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur (vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu) in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene. Upravičeni bi morali biti le do deleža od prometa, ki ga IMI ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene mreže. Nedopustno je namreč, da so zaposleni upravičeni do plačanih nadur, če se njihova prisotnost na delovnem mestu sploh ne beleži, enako velja za upravičenost do dodatka za tržno dejavnost znotraj javne zdravstvene mreže.


Ključne besede: IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur (vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu) in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene. Upravičeni bi morali biti le do deleža od prometa, ki ga IMI ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene mreže.


Ključne besede: IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute v RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost le na promet, ki ga inštitut (vključno z IMI) ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene (ali druge) mreže.


Ključne besede: IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL. 

Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.

Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.

Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur, vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.


Ključne besede: IMI, mikrobiologija, imunologija, nadure