Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Uvedba kazni za nespostovanje hisnega reda
 
Drzavljanka X
Ogledov: 858
Predlog ustvarjen 17.09.2018
Z odzivom organa 05.11.2018
Zadnja sprememba 16.09.2018 13:37:07

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (11)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 05.11.2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Hišni red v slovenski zakonodaji opredeljuje 27. člen Stanovanjskega zakona in 9. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.

Zakonodaja določa, da lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red. V njem določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi. Lastniki s hišnim redom določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb navaja tudi okvirno vsebino hišnega reda. V hišnem redu lastniki opredelijo na primer:

  • hišni mir (omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri),
  • uporabo skupnih delov (na primer način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi in način uporabe skupnih hodnikov, kleti),
  • grobe kršitve hišnega reda, ki so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe,
  • način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda,
  • pogoje, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali v stanovanju (na primer nošenje nagobčnikov in vodenje na povodcih) in
  • druga pravila ravnanja, za katere lastniki menijo, da jih je treba urediti v hišnem redu.

Ker gre pri medsosedskih odnosih za razmerja med samimi etažnimi lastniki in uporabniki določene večstanovanjske stavbe, morajo etažni lastniki v hišnem redu določiti tudi način ugotavljanja kršitev in način odprave kršitev.

Skladno z določili Stvarnopravnega zakonika je groba kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja lahko podlaga za izključitveno tožbo. Če je skupnost s kršiteljem nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec najprej opomni. Če s kršitvami nadaljuje, pa lahko etažni lastniki sprejmejo sklep, da se vloži tožba za izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.

Etažni lastniki lahko sprožijo tudi motenjsko tožbo po določilih Stvarnopravnega zakonika, saj morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Tudi skupne dele večstanovanjske stavbe morajo etažni lastniki uporabljati v skladu z njihovo naravo in namenom tako, da ne omejujejo ostalih etažnih lastnikov.

Na koncu pojasnjujemo tudi, da Stanovanjski zakon daje kar nekaj pristojnosti Stanovanjski inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi s kršitvami, ki jih predlagatelj konkretno navaja. Tako Stanovanjska inšpekcija lahko ukrepa v primeru, če etažni lastnik na skupne dele stavbe vgradi naprave brez potrebnega soglasja ostalih etažnih lastnikov, kot na primer namestitev klima naprave in satelitskega krožnika na fasado stavbe. V tem primeru inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev soglasij oziroma naloži etažnemu lastniku odstranitev naprav in sanacijo povzročene škode, če soglasja v določenem roku ne pridobi.