Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Spremembe v slovenskih zaporih
 
TB
Ogledov: 1099
Predlog ustvarjen 04.09.2018
Z odzivom organa 23.10.2018
Zadnja sprememba 05.09.2018 13:10:04

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (24)   Popravki predloga  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 23.10.2018

Odziv Ministrstva za pravosodje

Uvodoma poudarjamo, da gre v pretežnem delu navedenega predloga vsebinsko za problematiko uzakonitve prisilnega dela za obsojence, ki je že bilo predmet odziva pristojnega ministrstva in sicer na predlog 1953: Prisilno delo za zapornike, ki je bil objavljen na portalu predlagam.vladi.si dne 5. 7. 2011, predlog 6266-337: Uzakonjeno težaško delo zapornikov ali privatno plačilo zaporne celice, ki je bil objavljen dne 5. 11. 2014 ter predlog 8488-222: Obvezno delo za zapornike, objavljen dne 8. 8. 2017.

Tako iz same Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), pripadajoče nacionalne zakonodaje kot tudi iz vrste ratificiranih in zavezujočih mednarodnih pogodb namreč izhaja dolžnost države, da varuje in spoštuje tudi osnovne človekove pravice ter osnovno človekovo dostojanstvo oseb, ki jim je bila zakonito odvzeta prostost kot posledica ustrezne kazenske obsodbe. Določbe 49. člena Ustave pri tem izrecno določajo, da je poleg pravice do proste izbire zaposlitve in enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji ključen element svobode dela kot ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine tudi prepoved prisilnega dela. Pri tem iz 4. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1) izrecno izhaja, da so obsojencem med izvrševanjem kazni zapora zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so izrecno odvzete oziroma omejene s samim zakonom ali (smiselno) nadrejenimi pravnimi akti, tj. Ustavo in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo kot podpisnico. Pri slednjih velja glede prepovedi prisilnega dela omeniti predvsem 8. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, 4. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope ter 5. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

ZIKS-1 določa več načinov dela obsojencev v času prestajanja kazni zapora in sicer:

  • na podlagi 12. člena ZIKS-1 lahko obsojenci še naprej delajo na delovnem mestu, kjer so delali pred nastopom kazni, kazen zapora pa prestajajo ob prostih dnevih (konec tedna);
  • na podlagi prvega odstavka 52. člena ZIKS-1 se obsojence razporedi na delo v gospodarske dejavnosti zavoda, na dela potrebna za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru delovne terapije. Obsojence na delo razporedi direktor zavoda z odločbo;
  • drugi odstavek 52. člena ZIKS-1 določa, da obsojenci lahko delajo zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, če je to skladno z osebnim načrtom;
  • na podlagi četrtega odstavka 99. člena ZIKS-1 lahko obsojenci šest mesecev pred odpustom sklenejo neposredno delovno razmerje z delodajalcem.

Obsojenci iz prve in četrte alineje imajo sklenjeno delovno razmerje in jim pripadajo vse pravice iz dela po splošnih predpisih.

Veljavni 54. člen ZIKS-1 že sedaj določa, da je osnova za izračun plačila za delo obsojencev 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja. Obsojencem se plačilo za delo na način iz druge in tretje alineje odmerja v skladu s Pravilnikom o plačilu za delo obsojencev.

O delu obsojenca zunaj zavoda (tretja alineja), zavod v skladu z 53. členom ZIKS-1 sklene pogodbo z delodajalcem, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti. Navedeno pomeni, da se o urni postavki za opravljeno delo obsojenca dogovorita zavod in delodajalec. Obsojencem se plačilo za delo pri zunanjih delodajalcih odmerja v skladu z zgoraj navedenim Pravilnikom o plačilu za delo obsojencev, razliko med višino plačila delodajalca in plačilom obsojencu pa se odvede v državni proračun.

 

Priloge: