Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Ukinitev ocen do 7. razreda OŠ
 
MarinaTereza TM
Ogledov: 838
Predlog ustvarjen 28.08.2018
Arhivirano
Zadnja sprememba 27.08.2018 19:41:18

  Predlog   Število glasov   Komentarji (31)  
TB | 28.08.2018 | 11:13
Ocene bi bilo potrebno ukiniti na vseh stopnjah izobraževanja. Za opravljen predmet (test, kolokvij, izpit idr.) bi bilo potrebno doseči določen odstotek vseh možnih točk, na primer 80 %. Za vpis na višjo stopnjo izobraževanja bi bilo potrebno uspešno opraviti sprejemni izpit. 
Burek Man | 28.08.2018 | 12:30
Zakaj bi treba ukinit?

In ta sistem je že zdaj, 50% rabiš, da narediš test/izpit, samo da imamo še nekaj dodatnih ocen, da vidiš, kako dobro si ga naredil... ker pač hočeš malo razlikovati ljudi, ki so znali za 100% in ljudi, ki so jedva sestavili tistih 50%. 
TB | 28.08.2018 | 13:28
Ravno zaradi tega, ker pri večini poklicev tako ali tako ni pomembno, kakšno povprečje ocen je nekdo imel, ko pride na razgovor za službo (izjema je recimo medicina). Načeloma so ocene pomembne le pri vpisu v srednje šole in na večino visokošolskih programov, kar je prav tako neprimerno. Prav tako se preveč prebivalcev RS vpiše na gimnazije in na faks, tako da bi bilo smiselno uvesti sprejemne izpite, kjer ocene tako ali tako niso pomembne.
Burek Man | 28.08.2018 | 14:38
> Ravno zaradi tega, ker pri večini poklicev tako ali tako ni pomembno, kakšno povprečje ocen je nekdo imel, ko pride na razgovor za službo (izjema je recimo medicina). Načeloma so ocene pomembne le pri vpisu v srednje šole in na večino visokošolskih programov, kar je prav tako neprimerno. Prav tako se preveč prebivalcev RS vpiše na gimnazije in na faks, tako da bi bilo smiselno uvesti sprejemne izpite, kjer ocene tako ali tako niso pomembne.

Seveda ni pomembno kasneje, pomembno je, da je šolo naredil... pri prvi službi pa tudi to šteje. Lahko torej daš oceno 1 (ni naredil) in oceno 2 (je naredil). Lahko pa rangiraš tiste, ki so naredili še na nekaj ocen (2-3-4-5), da jih lahko primerjaš med sabo. Ocena je izkaz vloženega dela v šolo, in nekdo, s sveže končano šolo, brez delovnih izkušenj, razen te ene številke, nima delodajalcu čisto nič drugega za pokazat. Prav tako pri vpisu na faks, nevem zakaj ne bi upoštevali nekajletnega povprečja dijakov, ampak bi vse "stisnili" v enourni izpit?
Burek Man | 28.08.2018 | 12:25
Proti.

Kakšen stres, vsi smo šli čez to, pa je bilo vse v redu, zdaj se pa mamice sekirate za vaše sončke, pa je kar naenkrat stres, pa jok in stok, pa "naj država naredi nekaj". 

Ocene grejo od 1 do 5. Včasih je bilo popolnoma normalno da ima en 5, en 1, en 4, en 2, itd. Zdaj pa, če ni 5, ste mamice v šolah, in "stresirate" uboge otroke, in težite ubogim učiteljicam, ker vašemu sončku dol visi za matematiko, in je raje igral playstation, kot da bi se učil. 

...še malo pa boste zahtevali ukinitev rokov po službah, da ne bodo vaši 35 letni sončki pod stresom na šihtu, pa da se jim ne bo preveč mudilo z delom, ker je to stresno. 
MarinaTereza TM | 28.08.2018 | 14:36
Ste prebrali vse glavne (grobe) argumente (večina jih je podprta z raziskavami, praksami in znanstvenimi prispevki) ali ste se ustavili na začetku, pri stresu? Iz izkušenj vam povem, da po angleškem kulrikulu, norveškem načinu, avstralskem in verjetno še marsikaterem drugem zelo dobro deluje v praksi.

Stresno je lahko zaradi nemirov v sebi, rokov, pričakovanj in višine ocene itd., imate prav, ampak tudi zato, ker se tepe star in nov način, kar je potrebno uskladiti, ker ne odgovarja več današnjemu času in vsem izzivom, ki prihajajo v roku par let. Najlažje je ždeti v starem, brez sprememb in brez boljših prijemov. Razmišljati z izkušnjami starega in to vzeti še naprej za izhodišče stališča. Ampak kot en val sprememb -- prej ali slej -- VSE pride do nas v Slovenijo. Le glavo in obzorje ob novostih je potrebno odpreti. Zato je bolj primerno vprašanje, zakaj pri nas vse tako dolgo traja... in zakaj smo tako nefleksibilni...

Drugače pa je moja izjušnja zelo pozitivna. Predlog izhaja bolj iz bogastva, ki ga tak pedagoški proces lahko ponudi, seveda, poln nekih drugih izzivov, ampak daleč od tega, kar vi pišete, kar ste razbrali.
Burek Man | 28.08.2018 | 14:50
Sem prebral. Ocena je odraz dela in sposobnosti učenca. Nekdo je boljši, ali pa bolj priden, ali pa mu snov bolj leži, in dobi boljšo oceno. Nekdo pač ni, in dobi slabšo. To je samo feedback učencevih sposobnosti in dela, ki ga učenec mora dobit. Lahko se gremo "moderne metode", in dajemo ččebelice in zvezdice in metuljčke, ampak tudi to so ocene, pa če smo že tam, jih številčno ovrednotimo, pa smo nazaj na tem, kar imamo zdaj, brez da se moramo spraševat a je zvezdica 'več' od metuljčka ali manj. 

Vse ostalo je nevezano na same ocene, od branja do posebnih potreb. Neglede na ocene ali zvezdice se vse ostalo lahko počne. Vse to so priprave na kasnejše življenje, kjer pa ni več metuljčkov in opisnih ocen, ampak kar lepo kvantitativne ocene, 1-5, oz 5-10 na faksu. Ujčkanje otrok do nevemkatere starosti, brez da dobijo realno vrednost svojega znanja, potem pa šok, ko je ta številčno nižja (ko enkrat pridemo do številk) je slabo tako za starše kot otroke. In glede na to, da so te ocene samo feedback za starše (ker 'nič ne štejejo', dokler so 2+), tudi neke hude škode ni, če so. 
MarinaTereza TM | 28.08.2018 | 16:01
Učenec vseeno dobi povratno informacijo o delu, učenju, sposobnostih in napredku, le da ni v obliki številke! Ne vem, zakaj se ne razumemo. Pogoolajte konkretne primere in ocenjevalne liste (celo dosti boljše od opismenjene ocene, kar že imamo). Boste presenečeni koliko boljši so od ene navadne "številke" in "opisa". O tem govorim, ne da jih pustimo razspršene, same zase, brez povratne informacije o šolskem delu in učnem uspehu.

Tako je: kvaNtitalno IN potrebno je dodati še (več) kvaLitativnega.

Vse ostalo: pridobi se čas in priložnost za vse te ostale stvari.

Vas zelo dobro razumem, ampak do določene starosti to ni več smotrno... in kar opisujete, je zrcalna kopija njihovih staršev, bolj kot otrokove reakcije in njihovih realnih sposobnosti in zmožnosti. Še en dober razlog, zakaj bi z drugačnim pristopom imeli druge prioritete do tretje triade!
Burek Man | 28.08.2018 | 16:28
Torej, zakaj ne damo vse te kvalitativne ocene, in iz tega povlečemo ven še eno številčno oceno, ki je primerljiva z ostalimi? Torej poleg vsega tega, na koncu še "98% - olično 5"? 
MarinaTereza TM | 28.08.2018 | 17:10
Testi za orientacijo bi vsekakor bili ob zaključku konference v %. Načeloma je vaš predlog prejemljiv ob zaključku šolskega leta, ampak potem bi 5 stopenjsko ocenjevanje raje dali v 3 lestvično: oceni 1-2, 3 in 4-5 skupaj. Za okvirno pozicijo več kot dovolj na tej stopnji, ravno zato ker se v prvih dveh triadah dela na kvaLitativnem delu razvoja in učenja. 

Ko z 12. letom (+/-) pride priložnostno okno novih povezav v možganih v povezavi z mišljenjem in delovanjem, se kvalitativni del "zmanjša" in uvede kvantitativni: številčne ocene, ko imajo kvalitativno bazo na mestu in naj se potrudijo za nabiranje točke in za svoje delo/napredek, ki bo v skladu z vizijo, kje želijo nadaljevati svoje šolanje. Si upam trditi, da bo dosti bolj izhajalo iz njih samih kot iz okolice in pričakovanj staršev. 

Če ob vsem tem zdaj lahko pomislite na vse otroke s posebnimi potrebami... Kako bi jim bilo od 1.-6. razreda s takšnim pristopom? Bi bilo pol manj kreganja in pritoževanja zaradi odločb, načina pisanja kontrolnih nalog, spraševanja itd.? Kako bi se taki otroci počutili v razredu? 

Sem vesela, da se malo bolje razumeva zdaj :)
Burek Man | 28.08.2018 | 17:32
Število ocen se mi ne zdi nekaj pomembnega, a jih je 5 kot v osnovni/srednji šoli, ali 6 kot na faksu, ampak treba je met neko preverjanje znanja, kjer vsem učencem daš nekaj za naredit (napisat, zračunat, rešit), da imaš primerljivost med učenci, istočasno pa vidiš, a vsi dosegajo vsaj minimum zahtevanega znanja (torej oceno več kot 1 po sedanjem sistemu). Na podlagi tega potem se seveda odloča, a učenec napreduje v naslednji letnik, ali ne. Istočasno je to tudi edini objektivni način ocenjevanja in postavljanja mej pri učencih, ker "opisne ocene" s subjektivnim pristopom tega ne omogočajo, pri objektivnem preverjanju smo pa spet pri ocenah (procentih, zvezdicah, čemerkoli že). Če nič drugega se lahko ocene izrazi v procentih. Primerjava med učenci jih pa priganja k temu, da se nekaj naučijo in nekaj naredijo, ker so sicer nekateri precej nemotivirani za šolo (neglede na trud učiteljev). 

Otroci s posebnimi potrebami bi pa pomojem že zdaj morali biti (delno?) ločeni od ostalih, ker se že zdaj razlaga učitevljev/profesorjev spusti na nivo najslabših učencev (torej, dokler tudi njim ni jasno, se ne gre naprej), in s tem se nivo spušča celotnemu razredu. Tukaj je tudi ključna razlika med npr. dobrimi in slabimi gimnazijami - na dobre pridejo že v štartu dobri učenci, in kljub istemu programu se več naučijo, ker se jim ni treba prilagajat slabim dijakom. Razne odločbe so pa še slabše, ker omogočajo še več zlorab, pa tudi kasneje po končanih šolah in fakultetah, ko prideta dva kandidata na delovno mesto, in če sta "sveža" s faksa, delodajalec povpraša po povprečni oceni, oba imata naprimer 9.5, s tem, da se tukaj zamolči, da je eden od njiju potreboval 1.5x časa za to isto oceno kot drugi. 

Konec dneva, če lahko ocenjujemo tudi pse na agility tekmovanjih, nevem zakaj bi bil tak problem pri otrocih, sploh ker je ta sistem brez problema deloval silna leta, do teh novih mladih mamic in očkatov ter njihovih sončkov, ki jim je vse nižje od 5 premalo. Sploh ker je že tako ali tako treba podati neko oceno, a dosega standard znanja za naslednji razred, ali ne, in ta ocena mora biti kvantitativna. 
5r | 29.08.2018 | 11:34
Ob koncu bi bil test ocenjen v % (pa saj to so ocene)! S tem, da vi bi zbasali vse na konec leta oziroma vsake konference.
Ferenc | 28.08.2018 | 18:41
MarinaTereza TM | 29.08.2018 | 23:42
Kako rigidno! Kaksni stavki! Koliko tujk! Odnos do vsega in vseh, najvecji izziv! Toliko nejasnosti s strani tistih, ki to urejajo! Iz leta 2004! 

Odgovor in predlogi na omenjene slovenske izzive s strani angleskih kolegov:

"Final report of the Commission on Assessment without Levels" September 2015

Stric Google najde tudi druge berljive in uporabne primere iz prakse.
MarinaTereza TM | 29.08.2018 | 07:13
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
darko22 | 29.08.2018 | 08:43
Glede ocenjevanja  bi se potem pojavila t.i. uravnilovka in bi prišlo do tega, da se tisti, kateri se učijo bili kaznovani.  

Sam pravim, da je potrebno dati nagrado tistemu, kateri se uči z določeno oceno.

Stres pa se res pojavlja, saj  je snov v določenih predmetih povsem odveč.  Pri nas se uččimo podrobnosti  o zgodovini nekih držav, katere so na drugih kontinentih.  Zato je na tem področju  potrebno uvesti samo t.i. grobo zgodovino.  V predmetih na višjih stopnjah pa se lahko snov samo malo bolj globje obdela.

Žal pa smo že v dobi  sodobnih tehnoloških rešitev in to področje je zanemarjeno  in posledično se premlo posveča v šolah znanju na tem področju.

Žal bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti skupinskemu delu in tudi rešitvam skozi izobraževanje.  

Zato takšnega predloga ne podpiram.
Aleksander82 | 29.08.2018 | 10:50
Zelo slab predlog.

Že tu pride do zmede, ko dobiš v 1. in 2. razredu opisne ocene, ki si jih lahko vsakdo tolmači po svoje, ko učiteljice v obvestilu o uspehu pišejo proste spise. Pa že kriterji so neki čudni (Ne dosega, delno dosega, dosega).

Se mi še vedno zdi, da je ocena najboljše merilo, da ti pove, koliko nekdo zna, saj pa so znani kriteriji ocenjevanja. Morda bi lahko bil podan končni odstotek pri predmetu (pisna, ustna ocena). Morda bi bilo dobro razmisliti o ocenah od 1 do 10 že v osnovnih in srednjih šolah, tako kot je na fakultetah, ker že ocena 1 ali 5 ti pove dovolj o tem, koliko znanja je učenec pokazal, ko je pisal test.
Burek Man | 29.08.2018 | 12:45
Ta z ocenami od 1 do deset bi bila super, da vsaj naredi razliko med nekom, ki mu je malo sfalilo do pozitivne ocene, in nekom, ki je pisal 0 točk/procentov. 

Samo pri modernih starših, kjer njihovi sončki morajo imeti vse 5, sicer je učitelj kriv/slab/nesposoben/nefer to ne bo šlo skozi.
Maky135 | 29.08.2018 | 11:01
Tole ne bi delovalo, ker problem v šolstvu sploh ni pri ocenah. Problem je pri nekaterih učiteljih, ki SE spustijo na osebno raven in ne ocenjujejo objektivno. Na gimnaziji nimaš toliko zakompleksanih. Ravno to bi bilo še bolj pogosto oziroma celo pričakovano s takšnim načinom. Osebno sem imela ta problem, učitelji me niso marali, ker sem bila tiha, nisem "lezla v rit" in velikokrat nisem imela domačih nalog, ampak vseeno vse naravoslovne predmete 5. Niso me hoteli predlagati za teste nadarjenosti zaradi tega, na koncu me je predlagal učitelj iz glasbene in nova učiteljica likovne. Moj rezultat je bil top 2% generacije. Moj brat je imel podobno zgodbo, sestra pa je bolj pridkana in ekstrovertirana pa so jo VSI predlagali, pa ni tako nadarjena za nekatere stvari. Testirati bi morali VSE, da vedo, kje stojijo in v čem so dobri, in da noben tako ven ne pade, ker bi lahko s tem pridobil samozavest, štipendijo in uspeh, ker bi tudi starši videli, kaj je realen cilj zanj. Ti testi so običajno na koncu osnovne, ampak bi lahko dali tudi kakšne na začetku. Lažje pa bi sestavili tudi skupine, da se bolj inteligentnih ne drži nazaj, ker učitelj vedno upošteva najšibkejše v razredu.
Drugače je pa daleč najbolj stresno nenapovedano spraševanje in nerealna pričakovanja pri plakatih - vedno govorijo, da morajo otroci sami delati, seveda pa se pričakuje natančnost starša (in da starši naredijo). Vse ostalo je pa v redu tako kot je in tudi vsebina je primerna. Šele na koncu šolanja lahko vidiš večjo sliko in v kakšen KORISTEN sistem se lahko vse to splošno znanje poveže, če nimaš neke dolgočasne službe. To osnovnošolsko znanje je zelo samoumevno za nas, ampak, če ga ne bi vsi imeli bi šele videli vrednost. Ja, absolutno moraš vedeti kako pisati, brati, računati in osnove o svetu v katerem živiš. V osnovni je vse le osnovno in neumno lahko, ne komplicirat, kak reden strikten test osebnosti, mentalne stabilnosti in kak trening za učitelje pa je 80% problemov osnovke rešenih. Neumen človek je vodljiv človek. 
anekdota | 29.08.2018 | 20:28
 
Testiranje še ne pomeni nujnost ocenjevanja kot ga imamo danes.
Testiranje se lahko uporablja za osebni uvid v znanje, za splošno znanje razreda, šole, države itn. Ne pomeni pa nujnosti, da se spoznanja testa ocenjuje kot to delamo danes, temveč predvsem kot priporočilo.

lanina | 29.08.2018 | 12:40
Skrajno neprimeren predlog...verjetno izhaja iz dejstva, da nekateri ne morete sprejeti, da vaš otrok ni najboljši...
darkside | 29.08.2018 | 13:03
Definitivno proti. Kaj bo počel 7 let v šoli? Se učil kako se obnašati? kdaj se bo pa abecedo učil?

Uvedba nemškega in japonskega sistema je več kot odlična.

Japonski sistem je, da se prva 3 leta šole učijo kako se obnašati, kasneje počnejo tudi kake druge stvari, da dejansko kaj znajo in ne samo telefone v roki držati.

Konec osnovne šole pa nemški sistem kjer eno leto delaš povsod, da vidiš kaj te veseli in kaj boš šel naprej. Konec debate.

Vseeno pa bolj kot nemški sistem v šolah bi raje videl japonskega, po vsem svetu. Pa brez groženj otrok - da bodo prišli s starši v šolo če ne bo kot paše otroku. Take bi morali izločiti - pač ne bo naredil osnovne.
Pa potem če bi se zaradi takih zadev prepisal drugam mu mora učitelj na prejšnji šoli popraviti oceno. Potem bi šele se sistem popravil. Potem današnja mladina ne bi več hodila v šolo na počitnice in ustrahovala učitelje.

Če ti kaj ne paše, adijo. Konec osnovne šole. Ali pa idi nekam na drug konec Slovenije. Če pa nočeš osnovne pa ne bo niti službe, niti socialne. Pa adijo s tem, da je osnovna obvezna. Bi se jih že zdresiralo.

Imel učitelja matematike v srednji šoli takega, da je imel svoj sistem. Res pa je, da to moraš storiti že takoj prvo uro. Vsi smo sodelovali, nobenemu ni bilo do tega, da bi zganjal norčije.
anekdota | 29.08.2018 | 20:47
 
Dandanes gre predvsem samo še za ocene; toda ocenjevanje ni osnovni namen izobraževanja! Prav tako glavni namen izobraževanja ne bi smel biti kakšno plačo bo učenec imel, ko odraste in se zaposli.

Danes je ocenjevanje močno vpeto v tekmovalnost. Starši in šola usmerja trud v to, da imajo učenci čim višje ocene, kar pa na koncu ne pomeni nujno tud visoke izobraženosti. Hlastanje po čim višjih ocenah za vsako ceno, z namenom čim boljše možnosti nadaljnega študija ter posledično možnosti lažje vpetosti v trg dela, ter s tem višjo plačo. - Ta gonja za dobičkom, denarjem, ki se zelo jasno odraža že v OŠ se zdi zelo nezdrava.  Šola je postala poligon za vsipavanje znanja, brez resničnega spoznanja.

V splošnem se otrok, ki je razbremenjen skrbi po cilju za vsako ceno in visoko oceno, se lažje uči in spoznava, ter je bolj odprt za dodatna znanja.

MarinaTereza TM | 29.08.2018 | 22:50
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
MarinaTereza TM | 29.08.2018 | 23:51
Se strinjam, zato je prav od 1.-6.r. posebno bogato okno priloznosti, ki vseeno vkljucuje vrednotenje in ocenjevanje napredka, na poseben nacin. Hvala za prispevek.
Burek Man | 30.08.2018 | 12:29
Cel svet je baziran na tekmovalnosti, in celoten razvoj človeštva tudi. Tekmovalnost more bit.

Ocene so pa samo ocene (kot ime pove), da lahko rečemo, da nekdo nekaj zna zelo dobro (5), srednje (3), ali pa ne zna zadosti (1). Če ne daš nekih ocen, nimaš pravega feedbacka, koliko dejansko znaš, oz. kako dobro je tvoje znanje in sposobnost. 

In ja, seveda je gonja za dobičkom in denarjem, več znaš, boljši si, več denarja dobiš za uro svojega dela, bolj si priden, več dobiš na račun, več si lahko privoščiš, bolje živiš. Kdor ni priden, pa pač dobi manj. Ne moremo se it uravnilovke, ker potem pridemo na to, da nihče nič ne dela, ker se mu ne splača, ker ne dobi nobene nagrade za svojo pridnost. 

In zakaj bi se sploh otrok učil in karkoli delal za šolo, če bo končni "rezultat" isti, tudi če se ne uči (če ni ocen seveda). Razumem, da nekoga morda zanima biologija, pa da se bo to učil tudi brez ocen, ampak rabi znat tudi matematiko, in nekaj ga more prisilit tudi v učenje tega. 
MarinaTereza TM | 30.08.2018 | 14:04
Burek, niso ocene edini način, tudi za vaš primer matematike ne, zato se ne razumemo in še kar govorimo mimo drugega. Jaz samo predlagam, kar prej ali slej pride v našo Slovenijo. Ker druge države so že tako daleč, da niso samo ukinile ocen (številčnih in abecednih), ampak celo nivoje usvajanja znanja vezane na standarde znanja in po novem imajo šole z učitelji največ avtonomije pri pisanju teh napredkov in vrednotenja, ker je vezano na okolje in bolj pristen odnos, ki povezuje dom-šolo-skupnost. Seveda imajo zelo jasne opredelitve in smernicami s strani Ministrstva za šolsko. Učenci tudi zelo dobro razumejo, kaj se od njih pričakuje. Beležijo celo napredek iz prejšnjega leta/razreda, nadgradnjo v tekočem letu in smernice za naprej, za naslednje šolsko leto/razred. Vse to večinoma od 1.-6. razreda. Posledično je pol manj zmenjšnjav na ravni celotnega pedagoškega procesa -- od "ocen" do načina dela, odnosa in pričakovanj ter sposobnosti. Na osebni kot nacionalni ravni. Pa razumite, če lahko!
anekdota | 14.09.2018 | 13:24
 
Burek Man rad svet gleda črno-belo Veseli se, da bo njegov otrok popravljal asfaltne ceste na 40 stopinj Celzija, ker mu je šola povedala, da ni sposoben opravljati testov tako dobro, kot nekateri drugi otroci; pozabljajoč, da bo imel tudi njegov otrok nekatere sposobnosti, ki niso enake drugih otrokom, a jih družba pač ne prepoznava enako.

Seveda gre za namišljen primer, toda, če smo sposobni postaviti se v vlogo neke matere, ketere otrok mora delati težko fizično delo za minimalca, zlahka uvidimo, da razmere niso družbeno pravične. Ne zmorejo se vsi ljudje enako učiti, kakor tudi vsi niso sposobni intelektualnega ali fizičnega dela enako. Marsikateri direktor ni sposoben opravljati dela, ki ga opravljajo njegovi zaposleni, tudi tisti, z najnižjo plačo, a je nagrajevanje enega ponavadi znatno drugačno od drugega; to veliko pove o moralni drži družbe in njenem razumevanju sposobnosti človeka.

Med tem, ko je naloga družbe, da pomaga posamezniku v razvoju njegovih sposobnosti, pa se zdi v nekaterih izrazito kapitalističnih državah to še vedno utopija revnih, ki si nadaljnega izobraževanja sploh ne morejo privoščiti.

No, pri nas ga razprodajamo, ko brez varovalk dopuščamo, da izobražena delovna sila odhaja za kruhom drugam.

Sposobnost učenja otrok se lahko ocenjuje tudi drugače kot sedaj. Ni potrebno, da so otroci z ocenami preobremenjeni.

Burek Man | 14.09.2018 | 13:31
> Burek Man se pač veseli, da bo njegov otrok popravljal asfaltne ceste na 40 stopinj Celzija, ker mu je šola povedala, da ni sposoben opravljati testov tako dobro, kot nekateri drugi otroci; pozabljajoč, da bo imel tudi njegov otrok nekatere sposobnosti, ki niso enake drugih otrokom, a jih družba pač ne prepoznava enako.

> Seveda gre za primer, ne realnost. Toda, če smo sposobni postaviti se v vlogo neke matere, ketere otrok mora delati težko fizično delo za minimalca, zlahka uvidimo, da razmere niso družbeno pravične.

Ah daj no daj. Ko tvoj otrok s super znanjem ne bo sprejet na želeno šolo, ker bo sosedov otrok imel na spisku fakultativnih aktivnosti čebelarski krožek in izdelovanje kač iz plastelina, se mi javi. Sicer ne bo znal seštevat, ampak kače iz plastelina bodo pa lepe. Potem pa še ukinit ocene v srednji šoli pa na faksu, da ne bodo sončki pod stresom tudi tam, pa ukinit ocenjevanje v službah, pa bomo vsak dan slišali o kakem padlem mostu kje. 
anekdota | 22.09.2018 | 15:14
 
Poglej si Finsko, ki je md najvišjimi na svetu v doseganju učnih rezultatov, pa se bova potem pogovarjala.

xing | 02.09.2018 | 11:45
Predlagam, da bi imeli več preverjanj znanja pri katerih bi ocene služile le kot informacije o znanju in ne bi bile merodajne za spričevalo. Pravih testov pa bi bilo manj. Tako bi se učenci naučili že za preverjanje znanja in ne bi bilo toliko stresa za pravi test, prav tako ne za druga preverjanja saj večina ocen ne bi bilo veljalnih.
Burek Man | 03.09.2018 | 13:41
Pa saj takrat ocene ne štejejo za nič razen za spričevalo, ki ga pa potem nihče več nikoli ne gleda, razen staršev, ki potebujejo nek kvantitativni feedback. Tudi ocena je informacija o znanju tiste konkretno snovi, ocena predmeta (konec leta) je informacija o nekem povprečnem znanju tega predmeta, skupna ocena (uspeh) je pa neko povprečne znanj pri vseh predmetih skupaj. Nevem kaj je tako narobe, če poleg "informacije o znanju" še š številko podamo to informacijo. In če se učijo za "informacijo" se učijo tudi za test, če se ne učijo za "informacijo", se ne bodo niti za test.
Gregor Zornik | 06.09.2018 | 00:22
Nebuloza. Vidim, da niso samo naši politiki nebulozni. Hvala bogu. Šola mora biti ustanova, ki je usposobljena programsko ustvariti mlade udeležence, ponavadi željne znanja na kruto realnost, s katero se soočijo po končanem študiju (najprej osnovna šola, srednje izobraževanje , visoko izobraževanje, itd.) S sistemom dajanja našim otrokom možnost, uživanja v šoli, ne boste prišli samo do nesposobnosti svojih otrok za neko resno delo, ampak v propad in sicer ta bo temeljil na vse bolj razširjajoči se miseljnosti,da je življenje samo užitek. Zame je užitek uspeh v svojem delu, ki ga opravljaš z ljubeznijo in to pridobiš z znanjem (Know How). Za uspeh pa ravno ocene pripomorejo - torej šolski uspeh. To vzbudi samozavest in sposobnost v malih ljudeh (otrocih). Problematiko osnovnošolskega izobraževanja je mogoče veliko bolj elegantno rešiti,kot s takim neoliberalnem pristopu, ko naj ne bi bilo treba nikomur delati ali ustvarjati ali biti izobražen. Ma dej ... narobe svet.