Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Glifosat ne uničuje samo plevela

3569 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Kot so pred kratkim poročali, je morala korporacija Bayer-Monsanto ameriškemu šolskemu vrtnarju Johnsonu plačati 289 milijonov dolarjev. Vrtnar je zbolel za rakom limfatičnega sistema zaradi večletne intenzivne uporabe Monsantovega herbicida, ki vsebuje kancerogeni glifosat. Obstajajo namreč dokazi, da so Monsantove trditve o strogih znanstvenih raziskavah, ki so ugotavljale neškodljivost herbicida, sumljive, in naj bi kar sami plačevali fiktivne znanstvene objave.

V Sloveniji ga še vedno od vseh herbicidov največ uporabljamo. Od uradnih institucij za varovanje zdravja ni slišati nobenih opozoril. Kmetijski strokovnjaki zagotavljajo, da je nenadomestljiv in da bi prepoved njegove uporabe povzročila velikansko škodo.

Svetovna zdravstvena organizacija oziroma mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno za ljudi rakotvorne. Glifosat torej ne uničuje samo plevela. Vse skupaj mi (nam) poraja dvome. Ne vem(vemo) komu bi verjeli

Uporaba glifosata se mora v Sloveniji takoj prepovedati. Ministrstvo za kmetijstvo govori eno in dela drugo, v državi po vsem sodeč nikomur, ni kaj prida do vednosti o tem, kakšna je perspektiva Slovenije na področju uporabe herbicidov.

38 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Ferenc 149 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 10. 2018

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

FFS so pripravki, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivimi organizmi ali za zatiranje nezaželenih rastlin. Nepravilna uporaba FFS lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje in čebele ter za zdravje ljudi. Prav zaradi navedenega po uporabi FFS posežemo šele takrat, ko smo izčrpali vse druge možnosti varstva rastlin.

Osnovno načelo pravilne uporabe FFS je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas in število tretiranj ter karenco. Karenca nam zagotavlja, da bodo morebitni ostanki FFS v ali na rastlinah minimalni, oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Posebej moramo biti pozorni tudi na morebitne omejitve uporabe in opozorila. Ker je uporabnik FFS v prvi vrsti najbolj izpostavljen FFS, in sicer pri pripravi škropilne brozge ter pri rokovanju s sredstvom, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Vse navedene podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga moramo skrbno prebrati.

Rakotvornost je lastnost snovi, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti le-te povzroči bolezen izpostavljeni osebi. V prvi vrsti gre za učinke, ki so posledica dolgotrajne izpostavljenosti, kot na primer tobak ali azbest (torej snovi z dokazanim rakotvornim učinkom).

Rakotvornost se ugotavlja na podlagi kliničnih študij (dolgotrajnih) na podganah, miših, lahko pa obstajajo tudi epidemiološke študije na ljudeh. Vse te študije so pregledane, ocenjene in na podlagi rezultatov teh študij se strokovnjaki opredelijo ali snov ima takšno lastnost. V kolikor so učinki jasni, se snov razvrsti v seznam rakotvornih snovi. Pri tem pa je potrebno poudariti, da sama rakotvorna lastnost snovi, še ni pogoj da je snov v ta seznam razvrščena. Pomemben pogoj je poleg dolgotrajne izpostavljenosti, tudi način izpostavljenosti in seveda velikost doze snovi, da bi oseba zbolela.

V primeru glifosata, strokovnjaki Evropske agencije za kemikalije (ECA) snovi niso razvrstili kot rakotvorno. Podobna je bila opredelitev Evropske agencije za varno hrano (EFSA). V Sloveniji so strokovnjaki za toksikologijo prišli do enakih ugotovitev. Glifosat je totalni herbicid (uničuje vse rastline), zato se neposredno na rastlinah ne uporablja.

Edina raba v EU, ki je bila dovoljena na rastlinah, je bila desikacija žit (ne v Sloveniji). Ta uporaba v EU ni več dovoljena. Navedeno potrjujejo tudi podatki iz monitoringa živil, kjer je bil glifosat ugotovljen samo v nekaj vzorcih leče (uvoz iz Kanade), v vseh ostalih vzorcih hrane, pa ostanki glifosata niso bili zaznani (preko 150 vzorcev za zadnjih petih letih). Glede na zgoraj navedeno, in dejstvo da je rakotvornost posledica dolgotrajne izpostavljenosti, je verjetnost, da bi bila določena oseba tej snovi kronično izpostavljena preko hrane, majhna.

Drugačen način izpostavljenosti glifosatu pa je pri neposrednem rokovanju s to snovjo, kar je pomembno predvsem za uporabnike sredstev, ki vsebujejo glifosat. Uporabniki so izpostavljeni snovi preko kože in zraka (aerosol). Izračuni so pokazali, da je tveganje za zdravje uporabnikov nizka (razmerje med izpostavljenostjo in toksičnostjo) tudi v primeru, če uporabnik ne uporablja zaščitne opreme. Tudi v danem primeru težko govorimo o kronični izpostavljenosti, ker se snov na običajni kmetiji ali pa ob cestah uporablja enkrat do dvakrat na leto.

Na podlagi dejstva, da so ljudje dejansko zelo malo izpostavljeni glifosatu (razen uporabnikov) o nevarnosti za zdravje ljudi težko govorimo.

Zavedamo se, da je ključni dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev strategije v prvi vrsti izobražen in okoljsko ozaveščen uporabnik FFS, ki na eni strani skrbi za zdravstveno varstvo rastlin po drugi strani pa se zaveda pomena varovanja okolja (vključno z čebelami) in zdravja ljudi. Zato na UVHVVR veliko energije in naporov vlagamo v izobraževanje uporabnikov FFS. Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo pa lahko vrnemo v trgovino s FFS, oziroma jo odnesemo na posebno zbirno mesto za očiščeno embalažo FFS.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na podlagi usmeritev Vlade RS spodbuja uporabo kmetijskih praks z manjšo rabo FFS s poudarkom na razvoju integriranega varstva rastlin in nekemičnih metod ter raziskav na področju trajnostnega razvoja kmetijstva. V ta namen na Kmetijskem inštitutu Slovenije nastaja spletna stran za integrirano varstvo rastlin, z namenom omogočanja uporabnikom dostopnost ustreznih informacij glede varstva rastlin na enem mestu. Spletna stran je na voljo na sledeči povezavi: www.ivr.si

Skladno s stališči Vlade je MKGP pristopilo k pripravi spremembe Pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter Pravilnika o pogojih za opravljanje prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi ter o vodenju in posredovanju podatkov o prometu fitofarmacevtskih sredstev. Predlaga se prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah ter sprememba kriterijev za prodajo FFS nepoklicnim uporabnikom, in sicer so za nepoklicno rabo predvidena le FFS, ki so navedena na seznamu FFS, dovoljenih za ekološko pridelavo, ki je dostopen na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). MKGP je v sodelovanju s Strokovno komisijo letos pripravilo tudi predlog spremembe Nacionalnega akcijskega programa, ki vsebuje 17 ukrepov, ki so naravnani na zmanjšanje uporabe FFS in tveganj povezanih z njimi. Na nivoju Evropske skupnosti pa so v postopku sprejetja tudi kriteriji za določitev endokrinih lastnosti aktivnih snovi v FFS v okviru uredbe 1107/2009, ki pomenijo možne izločitvene kriterije za določena FFS.

Dostopnost in uporaba FFS sta regulirani pravici, ki ju posameznik pridobi z izkazanim znanjem o ravnanju s FFS, predvsem z namenom, da z uporabo FFS ne povzroča nesprejemljivega tveganja za okolje in zdravje ljudi, ki sta temeljni pravici vseh državljanov. Zato je pravilno rokovanje s FFS velika odgovornost tako uporabnika kot tudi države.

Komentarji