Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Glifosat ne uničuje samo plevela
 
Ferenc
Ogledov: 1091
Predlog ustvarjen 28.08.2018
Z odzivom organa 16.10.2018
Zadnja sprememba 27.08.2018 12:21:03

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (13)  

Kot so pred kratkim poročali, je morala korporacija Bayer-Monsanto ameriškemu šolskemu vrtnarju Johnsonu plačati 289 milijonov dolarjev. Vrtnar je zbolel za rakom limfatičnega sistema zaradi večletne intenzivne uporabe Monsantovega herbicida, ki vsebuje kancerogeni glifosat. Obstajajo namreč dokazi, da so Monsantove trditve o strogih znanstvenih raziskavah, ki so ugotavljale neškodljivost herbicida, sumljive, in naj bi kar sami plačevali fiktivne znanstvene objave.

V Sloveniji ga še vedno od vseh herbicidov največ uporabljamo. Od uradnih institucij za varovanje zdravja ni slišati nobenih opozoril. Kmetijski strokovnjaki zagotavljajo, da je nenadomestljiv in da bi prepoved njegove uporabe povzročila velikansko škodo.

Svetovna zdravstvena organizacija oziroma mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno za ljudi rakotvorne. Glifosat torej ne uničuje samo plevela. Vse skupaj mi (nam) poraja dvome. Ne vem(vemo) komu bi verjeli

Uporaba glifosata se mora v Sloveniji takoj prepovedati. Ministrstvo za kmetijstvo govori eno in dela drugo, v državi po vsem sodeč nikomur, ni kaj prida do vednosti o tem, kakšna je perspektiva Slovenije na področju uporabe herbicidov. 


Ključne besede uporaba heribicidov, glifosat, korporacija Bayer-Monsanto
Kategorija: Kmetijstvo


Zadnji komentarji:

ShaniaTwain | 11.10.2018 | 22:23
Zadeva z glifosatom je spolitizirana in prenapihnjena. Enako kot glifosat je razvrščen tudi etanol, ki ga Slovenci popijemo v nenormalnih količinah, pa okoli tega ni nobene panike. Potem je treba upoštevati tudi drugo stran zgodbe. Glifosat zaradi svojih lastnosti ostaja v zemlji in se ne spira v podtalnico, nadomestki pa se in jih bomo v nekaj letih imeli v vodi, ki jo pijemo. Bo to res bolje? Pa ne delajmo si utvar, da se bomo kdaj še šli kmetijstvo brez kemikalij - v teh podnebnih pogojih najbrž nikoli več. Jesti je pa treba, ali pač ne? Predvsem pa ne moremo vedno samo dvomiti in dvomiti v vse,  kar ne diši po zarotah in skrivanju in nesposobnih strokovnjakih. Bomo že morali sprejeti dejstvo, da nič na tem svetu ni 100% varno. Možno je  da glifosat povzroča tveganje za naše zdravje, ko pa poleti v kolonah ure in ure v kolonah proti morju ure in ure vdihavamo izpuhe avtomobilov in nanodelce v njih in z njimi onesnažujemo okolje, je pa vse ok. Skratka, enačba ima milijon parametrov.
Ferenc | 05.09.2018 | 18:16
Glifosfat, AMPA in drugi pesticidi

Glifosfat je pesticid, ki ga na veliko uporabljajo, prizadene pa metabolizem rastlin in jim prepreči, da bi tvorile aminokisline. Pri Monsantu so ga izdelali že leta 1970. AMPA je metabolit glifosfata. Sumijo, da naj bi glifosfat pospeševal razvoj kožnih in tumorjev limfatičnega sistema. IARC (mednarodna agencija za razsikave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji) ga je klasificiral kot 2 A, kar pomeni, da je »mogoče povzroča raka pri ljudeh«. Okoljevarstvene organizacije se zavzemajo za prepoved uporabe tega pesticida. Sicer je Evropska komisija konec letošnjega junija za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosfata v kmetijstvu.

Na testu pod okriljem Zveze potrošnikov Slovenije so odkrili sledi glifosfata v desetih izdelkih, tudi v Tosaminih vložkih Natura femina, in sicer 19,3 ug/kg. V državah EU je sprejemljivi dnevni odmerek glifosfata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost 0,5 mg/kg telesne mase na dan. Problematični so bili sicer predvsem izdelki iz bombaža, pri katerih očitno za pridelavo še vedno uporabljajo pesticide. Med izdelke, za katere je ZPS objavil rezultate, so sledi AMPA vsebovali še vložki Natracare, in sicer 6,2 ug/kg. 

vferfila | 03.09.2018 | 14:44
Seveda so sredstva, ki bi nadomestila glifosat in njemu podobne. Motika, sklonjen hrbet - pletje in puljenje plevela. Sam to počnem, pa ne ravno temeljito, herbicid uporabljam v zanemarljivih količinah - izključno proti koprivam. Ocene o količini pridelka, izkoriščenosti kmetijskih površin....,  ter vplivu na cene živil ob opustitvi herbicidov prepuščam strokovnjakom.
sergejr | 29.08.2018 | 23:56
Glifosat se uporablja že pol stoletja.
V vsem tem času bi se že bolj gotovo pokazalo, če bi bilo z njim kaj hudo narobe.

Je očitno sploh pri nas že pač tako, da je vsak proti nečemu, česar ne razume. Komu bomo torej verjeli, če ne strokovnjakom. Glasu ulice? Potem gremo lahko kar takoj živet nazaj v votline.

Tudi strupi imajo svoje mesto na svetu.
Upam staviti, da so strupi v nevojnih časih več življenj rešili kot pogubili. Ni pa to za v jutranjo kavo, kar je verjetno vsakomur jasno.

Glifosat občasno uporabljam in sem samo razočaran, da ni učinkovitejši.
Pošpricaš in plevel še niti ne odmre, pa že raste nov.
Celo regrat se ne zmeni pretirano zanj in veselo raste dalje.

Tudi natrijev klorid je kemikalija. Pa prepovejmo še to.
Celo dihidrogen oksid je kemikalija. Še to prepovejmo.
sergejr | 04.09.2018 | 23:39
Da še malo dopolnim s komentarjem tole:

> mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno za ljudi rakotvorne

V tej isti skupini 2A - snovi, ki so verjetno rakotvorne, so skupaj z glifosatom še:
rdeče meso, vroče pijače, cvrtje hrane, kurjenje lesa.

V skupini 1 - snovi, ki zagotovo povzročajo raka, pa najdemo:
alkoholne pijače, hormonsko kontracepcijo, predelano meso (mesni izdelki).

Če sem malo žleht, bi z lestvice lahko zaključil, da je glifosat škodljiv toliko kot vroča voda in manj kot kozarec vina s pršutom :-)
Barbara Győrfi | 05.09.2018 | 07:38
Marsikatera kemikalija se je uporabljala dolgo časa, preden so ugotovili, da je škodljiva. Ob drugi priložnosti pa boste ugotavljali, da je vedno več raka itd., pa povezave med lastnimi besedami ne boste videli. Strupi imajo svoje mesto na svetu, seveda, ampak naravni, ne tisti, ki jih ustvarja človek, ki s tem okolje uničuje. Kot vidim, primerjate glifosat z vodo in soljo. Imate nenavadne kriterije, še dobro, da ne delate na kakšnem delovnem mestu, kjer bi odločalo znanje in kjer bi bil potreben odnos do okolja.
Imate zelo skromno znanje, če plevela ne znate uničevati drugače kot z glifosatom, večina vrtičkarjev in eko kmetovalcev vas zdaj samo pomiluje. ;-) Upam, da ne boste ob drugi priložnosti razglašali, da ste ljubitelj živali ali stokali nad okrnjeno biodiverziteto živali - upam, da veste, da jih s tem pobijete na tisoče, predvsem žuželke, posredno pa še vse tiste, ki so jim žuželke hrana - torej večino živalskih vrst. 

Glede primerjav z rdečim mesom - naj bo, jejte, špricajte, kar vam paše, pa boste videli. Saj ni nujno, da boste zboleli, a je veliko večja možnost, da boste (ali pa kdo drug zaradi vas, a to vam je itak vseeno, če bi mislili na druge, glifosata ne bi uporabljali). V tem primeru upam, da si boste zdravljenje plačali sami, ker ni pošteno do davkoplačevalcev, če plačujemo takšno neozaveščenost, zanima pa me le, če boste takrat še vedno stali za svojimi besedami in če bodo te še vedno tako lahkotne ... ;
anekdota | 29.08.2018 | 20:04
 
Nekateri strokovnjaki pri nas trdijo, da ni nevaren: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174556143
Trditev se nanaša na EU Agencijo za kemikalije.

Pomisleki:

Sprašujem se ali je opravljanje dela na tako odgovornem (Generalni direktor Uprave za varnost hrane) delovnem mestu zadovoljivo na način, da se preprosto zanaša na mnenje in raziskave EU Agenciji za kemikalije, kot trdi v prispevku? Namreč v kolikor prelagamo odgovornost na druge inštutucije, ali smo s tem že tudi dejansko zadovoljivo poskrbeli za varnost državljanov?

Ali Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali pa Ministrstvo za kmetijstvo lahko pojasni zakaj je nujno potrebno, da navedeni glifosfat v sloveniji uporabljamo oz. zakaj ga preprosto ne prepovemo, glede na to, da že kot kemikalija morda lahko predstavlja določen potencial škodljivosti za zdravje ljudi, drugih bitij in okolja.
Kemikalije so v splošnem nenaravna skoncentrirana snov, ki ima možen potencial različnega škodljivega delovanja na zdravje človeka in drugih bitij, še posebej kadar pride v stik z drugimi kemikalijami, kar pa v večini ni raziskano.


Simon Murgelj | 30.08.2018 | 10:24
SSKJ: kemikálija  -e ž (á) nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije: nekatere snovi so obstojne proti kemikalijam ♪
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

NaCl + H2O -> Na+ + Cl- + H2O
Ko skupaj zmešaš kuhinjsko sol (kemikalija) in vodo (kemikalija), se natrij in klorid ločita (mimogrede, natrij in klorida sta strašno strupena).
Še najhuje je, če ta spojina pride v stik z neko drugo kemikalijo - C6H12O6 (po domače sladkor). No, pa imamo že skoraj sok. Imate raje jabolčnega, ali pomarančnega?

Ko tako spojino popijemo, vse skupaj naše telo absorbira. Zanimivo je, da te strašne kemikalije naše telo potrebuje za normalno delovanje.

Ima pa POTENCIAL škodljivega delovanja na zdravje, se strinjam. Tudi PREVEČ popite vode lahko škodi. Tudi zrak škodi, saj vsebuje kisik, zaradi katerega počasi oksidiramo. Ampak brez pa tudi ne gre :) Na srečo telo marsikaj kompenzira, tudi posledice kisika z andioksidanti ;)

Aja, ne, vi mislite tiste druge, nenaravne kemikalije. Čakajte, katere točno so že to? Soda bikarbona?
anekdota | 14.09.2018 | 14:00
 
Lahko zaidemo od prvotnega namena predloga vladi, a to se zdi preveč sprenevedajoče kajne. Očitno zadeve pač ne jemljete resno. Bolj se mi zdi smiselno, da bi odgovorili na moja zastavljena vprašanja, kot pa se otročje spuščali v nesmiselne debate.

Nenaravna kemikalija je vsaka kemikalija, ki je ni v naravi kot proizvod narave same. Pomeni, da kadar mešamo dve naravni kemikaliji, ki se v naravi ne srečujeta v razmerju, ki v naravi ne obstajaja pomeni, da pridobimo nenaravno kemikalijo.

Skoraj vse kar človek ustvari je nenaravno. Tudi domača eko marmelada ni naravna zadeva, temveč skupek naravnih sestavin, ki jih je posamično ustvarila narava, toda človek jih je nenaravno in v določenem razmerju pomešal med seboj, zato je beseda "naravno" ena od najbolj zlorabljenih besed nasploh.

Torej četudi neko spojino, substanco sestavljajo izključno naravne sestavine, to še ne pomeni, da je naravna, saj je naravno zgolj samo tisto, kar proizvede narava sama!

Naravne so torej slive, ki zrastejo na drevesu; v kolikor pa človek iz njih skozi proces kuhanja (spreminjanje agregatnega stanja), dodajanja drugih sestavin (na primer začimbe) ustvari marmelado, pa to ni več naravna zadeva. Podobno je s kemikalijami v kmetijstvu.

Naposled četudi uporabimo 100% naravno sestavino še ne pomeni, da je proces naraven, saj se določena sestavina v naravi verjetno ne bi znašla v točno določeni koncentraciji, merilu, kot to počnemo v kmetijstvu.

Pomislek gre lahko celo dlje, namreč človekov vpliv na okolje je velik, kar pomeni, da tudi tisto, kar je naravno (ustvarjeno s strani narave) je deloma lahko posledica vpliva človeka.


Simon Murgelj | 29.08.2018 | 09:33
Iz wikipedije:
Številne zakonodajne in znanstvene ocene so ugotavljale relativno toksičnost glifosata kot herbicida.

? Nemški Zvezni inštitut za oceno tveganj (Bundesinstitut für Risikobewewertung) je leta 2013 objavil toksikološko študijo, v kateri navaja, da so »dostopni podatki protislovni in še zdaleč niso prepričljivi«, kar se tiče korelacije med izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in tveganjem za različne vrste raka, kot je na primer ne-Hodgkinov limfom (NHL).

  Meta analiza, objavljena leta 2014, je ugotovila povečano tveganje za NHL pri delavcih, ki so izpostavljeni pripravkom glifosata.

  Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije na temelju epidemioloških raziskav, poskusov na živalih in poskusov in vitro glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).

- Novembra 2015 je Evropska agencija za varnost hrane objavila posodobljeno poročilo o glifosatu, v katerem ugotavlja, da »glifosat verjetno ni genotoksičen (to je škodljiv za DNA) ali da bi bil rakotvoren in zato nevaren za ljudi.«
Poleg tega je končno poročilo osvetlilo dejstvo, da sicer obstajajo pripravki na osnovi glifosata, ki so lahko da rakotvorni, da pa raziskave, »ki so se ukvarjale izključno z učinkovino glifosat, tega učinka ne kažejo«.

- Maja 2016 so na skupni seji FAO in WHO na temo ostankov pesticidov ugotovili, da » za ljudi izpostavljenost glifosatu prek prehrane verjetno ne bo predstavljala nevarnosti za nastanek raka« tudi pri odmerkih nad 2000 mg / kg telesne mase peroralno.

?  --. Zaenkrat torej nobene sigurnosti o škodljivosti (niti o neškodljivosti).
Vi bi pa prepovedali nekaj, kar omogoča ugodno in dostopno hrano množicam ljudi. Zakaj, ker je en Američan uspešno iztožil eno megakorporacijo?
stefanija | 29.08.2018 | 11:40
Od vsega tistega, kar piše na wikipedii o tem, ti prekopiraš 5 odstavkov? In to iz wikipedie, na katero lahko pišejo otroci v vrtcu, če se jim zahoče in znajo tipkat in črkovat? In sploh ni možno, da bi kdaj kdo lagal o tem, kaj je škodljivo in kaj ne? Jej ti to, če ti paše, jaz imam pa pravico, da ne, če tako hočem.
Simon Murgelj | 30.08.2018 | 10:37
Čakaj, kaj te sedaj moti?
Ali te moti, da nisem skopiral celega članka na wikipediji?
Ali bi moral skopirati ne le enega, ampak še druge, cele članke o tem na wikipediji?

Ali je narobe, da sem skopiral iz wikipedije, ker na wikipediji članke o glifosatu urejajo otroci v vrtcu (dobro porabljen davkoplačevalski denar, ni kaj - verjetno so zato vrtci subvencionirani).

Čudi me, da še ni kdo napisal, da je glifosat popolnoma nevaren (če ti ne znaš, te lahko peljem v vrtec na učno uro, tam baje take stvari znajo). Potem bi odgovorni končno lahko prebrali, da je to nujno treba prepovedati - saj tako piše na wikipediji.


Saj lahko prideluješ svojo zelenjavo na svojem vrtu, če ti paše, moj vrt in vrt drugih pa pusti na miru.
Prosim le, če ugasneš svoj WiFi in telefon, ker z njimi sevaš vsem ostalim (pa saj vsi vemo, da ljudem to škodi).
anekdota | 14.09.2018 | 14:13
 
Simon Murglej
Vemo, da marsikaj škodi, a tu se pogovarjamo o glifosfatu. Če nekaj škodi samo tebi je to tvoja zadeva, kadar pa to posega v druge ljudi (glifosfat), pa druga in tako smiselna zadeva javne diskusije.