25. 9. 2018
Ministrstvo za javno upravo
Volitve so politični postopek, med katerim volivci oddajo svoj glas, kar predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno. Namen volitev je torej, da ljudje izberejo svoje predstavnike.
V zvezi s predlogom, da bi bila udeležba na volitvah obvezna menimo, da bi le-to sicer pripomoglo k doseganju večje udeležbe, je pa vprašanje ali bi prispevalo k večji demokratičnosti. Udeležba na volitvah je predvsem pravica, zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je to lahko tudi dolžnost. Namreč tudi v državah, kjer je udeležba obvezna (npr. Belgija), sankcij proti tistim, ki ne pridejo na volitve, dostikrat sploh ne izvajajo (npr. finančne kazni). V skladu z navedenim, stroka meni, da bi bilo smiselno volilno udeležbo spodbujati na drugačne načine in sicer s promocijo in poudarjanjem pomena volitev, pri čemer bi ljudi naj k udeležbi nagovarjale ugledne osebnosti.
Države, ki imajo uzakonjeno obvezno udeležbo na volitvah, so redkost. Volitve so po mnenju ustavnih pravnikov pravica in za pravico je značilno, da jo lahko njen imetnik uveljavi ali pa ne. Tisti, ki ne gredo volit, odločitev prepustijo tistim, ki gredo. Legitimnost volitev se v primeru, ko pride na volitve manj kot polovica volilnih upravičencev, začne manjšati, a tudi take volitve so legalne. Nasprotniki instituta obvezne volilne udeležbe menijo, da je nizka volilna udeležba legitimen pokazatelj nezadovoljstva in nekakšen opozorilni znak politični opciji, kar ni nepomembno. Iz tega vidika obvezna volilna udeležba zmanjšuje možnost takšne legitimne poti izkazovanja nezadovoljstva državljanov. Dodaten vpliv na delež neveljavnih glasov pa ima tudi izvajanje oziroma neizvajanje sankcij, saj je delež neveljavnih glasov v državah z obvezno udeležbo na volitvah, kjer sankcije izvajajo, večji, kot v primeru držav, kjer sankcij ni.
Institut obvezne volilne udeležbe sodi v področje volilnega sistema, ki predstavlja temelj vsake demokracije in ima zelo velik politični, pravni in simbolni pomen za demokratično ureditev zato je za njegove spremembe v prvi vrsti potreben izjemno visok politični in nenazadnje tudi civilnodružbeni konsenz (za spremembe je potrebna 2/3 podpora poslancev Državnega zbora). V skladu z navedenim ocenjujemo, da predlog v tem trenutku ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ne izključujemo pa možnosti razprave tudi o takšnem predlogu v primeru, da se Vlada RS sicer odloči vključiti novelacijo ZVDZ v Normativni delovni program Vlade RS.