Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kazen za ustavljanje pod nadvozi v slabem vremenu (toča ipd)

2531 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Predlagam ,da se kaznuje vse ,ki se v primeru toče ustavijo pod nadvozom in ogrožajo življenja drugih udeležencev v prometu s kaznijo v višini vrednosti vozila ki ga vozijo po Eurotax-u. Zakaj po Eurotaxu vrednosti vozila - zato ker nekdo z avtom vrednim 200000€ bo plaču 5k€ kazen brez težav. Obenem se morajo postaviti znaki za prepovedano ustavljanje pod nadvozom npr 5m pred nadvozom skupaj s kamerami.

16 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R romascenko 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


8. 10. 2018

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Zakon o pravilih cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v 7. točki četrtega odstavka 65. člena določa, da je ustavitev in parkiranje prepovedano v predoru, galeriji in podvozu ter na viaduktu, mostu in nadvozu. V šestem odstavku 65. člena ZPrCP je za kršitev določbe o prepovedi ustavitve in parkiranja (v predoru, galeriji in podvozu ter na viaduktu, mostu in nadvozu), določena tudi globa 80 eurov.

Pri pripravi nove prometne zakonodaje se je veliko pisalo o kaznovalni politiki, ki naj bi bila takšna, da v veliki meri ne bi vplivala premoženjsko stanje socialno šibkejših storilcev prekrška. Zakon o prekrških (v nadaljnjem besedilu: ZP-1), kot sistemski zakon na področju prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji, določa sledeče institute, ki so namenjeni socialno šibkim storilcem prekrškov (ne glede na to, če gre za hitri ali redni (sodni) postopek o prekršku):

  • obročno plačilo globe (drugi odstavek 18. člena ZP-1),
  • delo v splošno korist (19.a člena ZP-1),
  • nadomestni zapor (20.a člen ZP-1), oziroma
  • deloma tudi t. i. polovično plačilo globe (57.c člen ZP-1).

Glede na sistemsko ureditev prej navedenih institutov menimo, da obravnavana vsebina nikakor ne more biti predmet specialnega prometnega zakona kot je ZPrCP. Plačilo globe glede na premoženjsko stanje storilca prekrška (npr. glede na vrednost vozila,….) bi bilo možno urediti le v ZP-1, pri čemer Ministrstvo za pravosodje v preteklosti tovrstnih predlogov ni ocenilo kot primernih za nadaljnjo obravnavo (glejte odziv na predlog 6564-92: Kaznovanje cestnih prekrškov).

Vsi storilci, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo, ne morejo plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov (prvi odstavek 19.a člena ZP-1), lahko pristojnemu sodišču predlagajo, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Ob tem pripominjamo, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč (drugi odstavek 19.a člena ZP-1). Na ta način globa, katere plačilo se nadomesti z opravo nalog v splošno korist ne prizadene niti storilca prekrška ter niti oseb, ki jih mora vzdrževati. V hitrem postopku lahko prekrškovni organ storilcu izreče globo le v znesku, v katerem je predpisana, če pa je predpisana v razponu, sme izreči le najnižjo predpisano mero globe, če zakon ne določa drugače. V primeru, ko prekrškovni organ izda plačilni nalog (57. člen ZP-1), organ ne more upoštevati okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Višjo od najnižje predpisane globe lahko izreče prekrškovni organ le v primeru, ko zakon to možnost tudi določa, vendar mora v tem primeru izdati pisno odločbo o prekršku (56. člen ZP-1), v kateri mora v skladu s 26. členom ZP-1 obrazložiti olajševalne oziroma obteževalne okoliščine. Storilcu prekrška sta v teh primerih na voljo dve možnosti, in sicer polovično plačilo izrečene globe (če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe) ali obročno plačilo izrečene globe, ki ga glede na drugi odstavek 18. člena ZP-1 odobri FURS. Ne glede na navedbe v tem odstavku pa velja poudariti, da ima prekrškovni organ, skladno z določbama ZP-1 možnost, da izreče opomin (21. člen ZP-1) ali opozorilo (53. člen ZP-1), če so seveda za uporabo teh dveh institutov izpolnjeni pogoji.

Prav tako je v 27. členu ZPrCP določeno, da se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnih pravilih, razen:

  • če je drugače določeno s prometno signalizacijo,
  • če drugače odredi policist ali vojaški policist;
  • če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar, inšpektor ali druga pooblaščena uradna oseba.

V ZPrCP je prepoved ustavitve in parkiranja v predoru, galeriji in podvozu ter na viaduktu, mostu in nadvozu določena kot prometno pravilo, zato se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnem pravilu. Izrecna odredba, izražena s posameznim znakom za prepovedi in omejitve (2200), v takšnem primeru ni potrebna.

Ker je kaznovanje voznikov, ki ustavijo in parkirajo v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu, urejeno v ZPrCP, Ministrstvo za infrastrukturo predloga pobudnika ne podpira.

Priloge:

Komentarji