Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko
google: WFPB
Ogledov: 50307
Predlog ustvarjen 16.07.2018
Z odzivom organa 01.10.2018
Zadnja sprememba 13.07.2018 17:56:42

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (68)   Popravki predloga  

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v priponki).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra
zanah | 26.09.2018 | 11:30
Kje pa je odziv pristojnega organa? 
Če prav vidim je bil skrajni rok za odziv skoraj dva tedna nazaj!
google: WFPB | 28.09.2018 | 17:23
 
17. septembra sem dobil od Urada Vlade RS za komuniciranje naslednje sporočilo:

"prejeli smo odziv Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor. Ko bomo prejeli še odziv Ministrstva za zdravje, bomo vse objavili na predlagam.vladi.si"
google: WFPB | 03.10.2018 | 20:24
 
Večer, 2. 10. 2018:

"Obljube, ki so jih države, tudi na ravni EU sprejele do sedaj, ne bodo zadoščale. Okoljske tožbe tako v posameznih državah kot na ravni EU zahtevajo od politikov konkretnejše in hitrejše ukrepanje že sedaj. "Do leta 2040 moramo v EU doseči točko ničelnih emisij," pravijo v okoljevarstvenih organizacijah in dajejo za zgled med drugim Nizozemsko, kjer načrtujejo zapiranje tri leta starih termoelektrarn." 

"Potrebne spremembe, opozarjajo okoljevarstveniki, bodo zahtevale tako spremembe na ravni politik, podjetij kot življenjskega sloga vseh, pa naj si gre za navade glede prevoza ali prehrane." 

https://www.vecer.com/podnebne-sprem..#45;zdaj-6582993
google: WFPB | 20.10.2018 | 18:52
 
PREBERITE, PROSIM.

Kritika odzivov ministrstev na predlog vladi 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' [15. 10. 2018]:
http://novaprehranskapolitika.idealist.s..-10-2018.pdf 
google: WFPB | 26.10.2018 | 01:47
 
"Agrarni ekonomist Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete v zvezi s tem pravi, da je razvoj živinoreje v zadnjih sedemdesetih letih v Evropi in drugje v razvitem svetu pripeljal do družbenih stroškov, mimo katerih ne moremo več, toliko bolj, če se bo ta model v celoti prenesel v razvijajoče se države: »Stroški segajo od povečanja izpustov toplogrednih plinov in njihovega vpliva na podnebne spremembe prek presežkov gnojil oziroma hranil, dušika in fosforja, ter njihovega vpliva na vode do vpliva sodobnih načinov pridelave krme na biotsko raznolikost in na zdravje ljudi s pojavom antimikrobne odpornosti (ARM) ter zoonozami in tveganji, povezanimi s čezmernim in neuravnoteženim hranjenjem. Stroški presegajo koristi, pri tem pa problem v svoji kompleksnosti ni v celoti raziskan in je v Evropi in svetu prostorsko zelo neenakomerno lociran, medtem ko se politika nanj odziva parcialno, brez celovite vizije in ciljnih ukrepov.«"

"Preobrazba živinoreje se mogoče komu zdi nepomembno vprašanje, pa je ena temeljnih dilem prihodnosti človeštva."

https://www.dnevnik.si/1042844007
google: WFPB | 22.10.2018 | 18:58
 
Projekt 'Klima za podnebje' izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor.

https://www.umanotera.org/wp-content..nih-sprememb.pdf 

https://www.umanotera.org/novice/braniti..ivljenjski-slog/ 

https://mailchi.mp/cd088a8561a5/szjmanif..45;3341301?e=[UNIQID]
google: WFPB | 07.11.2018 | 23:08
 
Prof. dr. Aljoša Valentinčič​ iz Ekonomske fakultete o predvidenih ekonomskih učinkih prehoda vseh Slovencev na zdravo vegansko prehrano:

"Vendar je grob obris jasen: 2,5 milijarde evrov ali šest odstotkov BDP prihrankov na leto samo v Sloveniji. Za dve NLB in pol, torej. Ta številka si zasluži vsaj resen razmislek o naših navadah."

https://www.finance.si/8940979/Vsako-..Postanimo-vegani 
google: WFPB | 08.11.2018 | 00:23
 
google: WFPB | 13.11.2018 | 20:18
 
Ste vedeli, da v Sloveniji pridelamo več kot 2-krat več žit kot bi jih potrebovali za prehrano ljudi, a kljub temu v Slovenijo uvažamo 500 000 ton žit na leto? Vzrok: Rejne živali v Sloveniji pojedo veliko več žit kot ljudje.
https://www.facebook.com/matevz.jeran/posts/10218094691498346
https://www.facebook.com/permalink.php?s..p;id=220838028763371 
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.go..tvo/ZP_2016_trgi.pdf 

Za nadaljnje utemeljitve pomembnosti sprememb v kmetijsko-prehranski politiki spremljajte Facebook stran: https://www.facebook.com/Čas-za-..#45;220838028763371/ 
Stran:   1 2 3