Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko
google: WFPB
Ogledov: 49893
Predlog ustvarjen 16.07.2018
Z odzivom organa 01.10.2018
Zadnja sprememba 13.07.2018 17:56:42

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (68)   Popravki predloga  

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v priponki).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra
Burek Man | 16.07.2018 | 12:51 Prikaži
Vi jejte kar hočete, ampak čevape pa steak mi pa pustite pri miru.
Tadej Zupanc | 19.07.2018 | 07:54 Prikaži
Čevapi in steak bodo še vedno obstajali (že obstajajo), le da bodo narejeni iz rastlin in gob. Enak užitek z veliko manj negativnih posledic.
Burek Man | 17.07.2018 | 11:25 Prikaži
> Pripis: V smiselnih ciljih ni navedeno, da po letu 2030/2050 ne boš več mogel jesti čevapov in steak-ov.

Napisano je, da bi proizvodnja sla na pol, kar pomeni, da bo cena sla gor. 

Spet se greste podobne igrice, kot pri plastičnih vrečkah. >90% smeti v morju je industrijskega izvora (ampak spet samo dela industrije, kjer ni regulirano), ampak tej industriji se nihče ne upa nič rečt (sploh ne indijski in kitajski), zato pa po evropi prepovedujemo plastične vrečke. In kaj je cilj tega? Trgovci veseli, prodajajo zanič vrečke za večkratno uporabo po ogromnih cenah, in pa papirnate vrečke, ki so krivec za dosti več CO2-ja v zraku kot plastične ( http://www.allaboutbags.ca/papervplasticstudies.html )

Podobno je pri izpuhih:

> https://www.theguardian.com/environment/..ipping-pollution
> One giant container ship can emit almost the same amount of cancer and asthma-causing chemicals as 50m cars, study finds 

Torej, velik del industrije naj serje kolikor hoče, ampak dajmo navadne Janezke in Marije silit v kupovanje vedno novejših avtov (da bo industrija vesela, pa država prek davkov tudi).

In zdaj skupina svežeregistriranih vegeterjancev/veganov (večina glasov je od uporabnikov s točno enim glasom in 0 komentarji) predpisuje vsem ostalim kaj bodo jedli, in česa ne. 
google: WFPB | 16.07.2018 | 18:33 Prikaži
 
Ta komentar je ravno toliko nesmiseln kot: 
"Vi se prevažajte kakor se hočete, ampak visokoogljične avtomobile mi pa pustite pri miru tudi po letu 2030 in 2050."

Pripis: V smiselnih ciljih ni navedeno, da po letu 2030/2050 ne boš več mogel jesti čevapov in steak-ov.
google: WFPB | 24.07.2018 | 22:23 Prikaži
 
Burek Man, moj odgovor na tvoj odgovor.

"Napisano je, da bi proizvodnja sla na pol, kar pomeni, da bo cena sla gor."

-> To še vedno ne pomeni, da po letu 2030/2050/2060 ne boš mogel jesti čevapov in steak-a. Earth provides enough to satisfy every man's need but not every man's greed.

"Spet se greste podobne igrice, kot pri ..."

-> Slabe primerjave.

"Torej, velik del industrije naj serje kolikor hoče, ampak dajmo navadne Janezke in Marije silit v kupovanje vedno novejših avtov (da bo industrija vesela, pa država prek davkov tudi)."

-> Slabo razumevanje okoljevarstvene politike.

"In zdaj skupina svežeregistriranih vegeterjancev/veganov (večina glasov je od uporabnikov s točno enim glasom in 0 komentarji) predpisuje vsem ostalim kaj bodo jedli, in česa ne."

-> Izredno slaba presoja. Noben od smiselnih ciljev ni vegetarijanski ali veganski. Ni res, da je večina glasov od uporabnikov s točno enim glasom (sem preveril). In tudi če bi slednje bilo res, število glasov nič ne pove o inteligenci človeka ali o kompetentnosti pri izbrani tematiki. Na tem portalu nisem videl še nobenega predloga, ki bi bil tako dodelan kot je ta, zato je tudi logično, da je za koga ta predlog bil prvi, ki je dovolj kvaliteten, da ga spodbudi k prijavi.
-> Preusmerjaš pozornost na to kdo naj bi glasoval ZA in pozabljaš, da predloga niso sestavili tisti, ki glasujejo, pač pa sem ga sestavil Matevž Jeran, magister inženir prehrane, v sodelovanju z Juretom Vrhovnikom. In seveda sem usposobljen za prehransko svetovanje in lahko, če se izrazim po tvoje, "predpisujem vsem ostalim kaj bodo jedli, in česa ne" ter svoje znanje predajam tistim, ki so trenutno odgovorni za prehransko politiko, ki je premalo multidisciplinarna.

-> Deluješ mi jezen in jeza ovira razum. Chill out 
google: WFPB | 16.07.2018 | 22:46 Prikaži
 
Sorodne vsebine so bile najprej naštete pred prilogama, ker je na tej spletni strani rubrika 'Sorodne vsebine' pred rubriko 'Priloge'. Rubrika 'Priloge' je v tem predlogu zagotovo pomembnejša, zato zdaj rubriko 'Sorodne vsebine' premikam v komentarje:

https://doi.org/10.1093/biosci/bix125 [World scientists’ warning to humanity: A second notice]

http://hdl.handle.net/1854/LU-8521128 [Healthy and sustainable diets for European countries]

https://doi.org/10.5751/ES-09595-220408 [Agriculture production as a major driver of the Earth system exceeding planetary boundaries]

https://epha.org/wp-content/uploads/..imal-farming.pdf [LESS AND BETTER: A CALL FOR POLICY ACTION ON ANIMAL FARMING - Open letter from civil society to the European Institutions]

https://storage.googleapis.com/p4-pr..towards-2050.pdf [Greenpeace International. 2018. Report: Less Is More - reducing meat and dairy for a healthier life and planet. The Greenpeace vision of the meat and dairy system towards 2050]

https://storage.googleapis.com/p4-pr..c-background.pdf [Tirado, R., Thompson, K.F., Miller, K.A., Johnston, P. 2018. Less is more: Reducing meat and dairy for a healthier life and planet. Greenpeace Research Laboratories Technical Report (Review)]
google: WFPB | 16.07.2018 | 23:01 Prikaži
 
https://epha.org/animal-farming-..5;healthy-diets/ [Animal Farming & Public Health: Unavoidable Transition towards Sustainable Healthy Diets]

https://www.sciencedirect.com/science/ar..ii/S0959378014000338 [Food choices, health and environment: effects of cutting Europe’s meat and dairy intake]

http://iopscience.iop.org/article/10.108..26/10/11/115004/meta [Impacts of European livestock production: nitrogen, sulphur, phosphorus and greenhouse gas emissions, land-use, water eutrophication and biodiversity]

https://scholar.colorado.edu/cgi/viewcon..;context=honr_theses [Reducing animal product consumption in the United States with state interventions: possibilities, limitations, and recommendations]

https://doi.org/10.1088/1748-9326/aa7541 [The climate mitigation gap: education and government recommendations miss the most effective individual actions]

http://iopscience.iop.org/article/10.108..9326/8/3/034015/meta [Redefining agricultural yields: from tonnes to people nourished per hectare]

http://science.sciencemag.org/content/360/6392/987 [Reducing food’s environmental impacts through producers and consumers]

http://rsif.royalsocietypublishing.org/content/12/113/20150891 [Impacts of feeding less food-competing feedstuffs to livestock on global food system sustainability]

https://www.wri.org/resources/charts-..-based-foods [Animal-based Foods are More Resource-Intensive than Plant-Based Foods]

https://doi.org/10.1007/s10806-014-9497-8 [Industrial farm animal production: a comprehensive moral critique]

https://assets.publishing.service.gov.uk..ell_guide_colour.pdf [The Eatwell Guide 2016]

https://jandonline.org/article/S2212-..31192-3/fulltext [Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: vegetarian diets]

https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/4898680 [Vrednotenje prehrane veganov in vsejedcev s spletnim orodjem]
Jagoda Tkalec | 18.07.2018 | 10:26
Bravo! Dodelano, korektno, trajnostno. Smo družba prihodnosti ali ne? Slovenija gre naprej, ne pa nazaj.
google: WFPB | 24.07.2018 | 21:01 Prikaži
 
Hvala za podporo in lepe besede. :) Smo družba prihodnosti in Evropa/Slovenija bo kmalu šla naprej. :)
Miloš Židanik | 18.07.2018 | 15:08
Odličen predlog. Podpiram!
google: WFPB | 24.07.2018 | 20:57 Prikaži
 
Hvala za podporo in lepe besede. :)
Vane Urh | 19.07.2018 | 08:21 Prikaži
Zelo pohvalno zapisan predlog, vendar se mi ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, če predvsem glede na geografske lastnosti Slovenije (površje, prst, podnebje), ne predlagate ukrepov in kazalnikov, ki bi jih taka politika lahko izvajala.
Zavedati se moramo, da je Slovenija hribovita država (z nemajhnimi nakloni), poraščena tudi z veliko gozda. Osnovni pogoji za obdelovanje zemlje so marsikje oteženi, saj primanjkuje:

1) ustreznega prostorskega načrtovanja,
 1.1) ukrepi ohranjanja poselitve na podeželju,
 1.2) navezava mesto-podeželje
 1.3) varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

2) prožne kmetijske politike,
 2.1) zaraščena območja,
 2.2) upravljanje z gozdom ( https://www.delo.si/sobotna-priloga/..45;ni-65655.html )
 2.3) podpora majhnim kmetijam,
 2.4) slovenski izdelki prednostno na policah
 2.5) počitniško delo na kmetiji
 
.....


Slovenija ima sprejet operativni program za znižanje toplogrednih plinov, ki se nahaja tu:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov...ogrami/optgp2020.pdf

Pred vsako konstruktivno debato o podnebnih spremembah pa predlagam, da si preberete to knjigo: http://www.zalozba-sophia.si/katalog..je-in-druzba

Kmetijstvo je po mojem samo del problema, največ kar lahko storimo sami v tem trenutku je, da kupujemo priznano poreklo in iz naših kmetij. Berite: https://www.mladina.si/181310/andrej-podpecan-kmet/
Jure Vrhovnik | 19.07.2018 | 19:19 Prikaži
Hvala za vaš komentar in predlagane vire.

Menim, da je vaš komentar nekoliko presplošen oz. premalo konkretno utemeljen, da bi ovrgel smiselnost danega predloga vladi. Potrebni bi bili konkretnejši dokazi, da v Sloveniji ni mogoče zagotoviti samooskrbe, če bi večino naših poljedelskih zemljišč uporabili za pridelavo človeške hrane namesto živalske krme. To bi zahtevalo dodatne študije, ki bi napravile konkretne projekcije s predpostavko, da bi pridelovali prehrano pretežno rastlinskega izvora direktno za ljudi.

Neglede na specifično slovensko konfiguracijo zemljišč je v skladu z danim predlogom vsekakor smiselno zastaviti vsaj cilj, da vse slovenske kmetijske površine, na katerih zdaj pridelujemo krmo za živali, preusmerimo v pridelavo rastlinske hrane direktno za ljudi. Utemeljeno je sklepati, da bi s tem zagotovili večjo stopnjo samooskrbe, kar kažejo raziskave v predlogu vladi: »Znanstveniki ocenjujejo, da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora prineslo […] 23 % zmanjšanje potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca. Zmanjšali bi se porabi goriva in vode, zmanjšalo bi se izsekavanje gozdov, kmetijske površine bi na ta način uporabljali veliko bolj racionalno, nahranili bi lahko več ljudi […] (Westhoek in sod., 2014; Baroni in sod., 2014).«

Vaš komentar se je osredotočil pretežno na vprašanje izkoriščanja pašnih površin. A te so uporabne le za vzrejo goveda, ovc in koz, ne pa za ostale živali industrijske reje, ki v Sloveniji predstavljajo znaten delež (leta 2017 je bilo zaklanih 131.633 goveda, 599.218 prašičev, 114.290 ovc, 23.833 koz in 34.536.107 perutnine, vir SURS). Torej se lahko slovensko kmetijstvo še vedno osredotoči na zmanjševanje industrijske reje prašičev in perutnine, za katere moramo pridelovati krmo na naših poljih ali pa jo uvažati. V obeh primerih bi bil okoljski in finančni izkoristek dokazano večji, če bi namesto pridelave/uvoza živalske krme + vzreje živali pridelovali ali uvažali direktno rastlinsko hrano za ljudi (če že moramo karkoli uvažati, je za samooskrbo še vedno bolje, če uvažamo direktno rastlinsko hrano za ljudi kot pa krmo za živali).

Menim, da je glavna težava v tem, da država cilje po samooskrbi prilagaja glede na trenutno porabo hrane prebivalcev Slovenije, ki je zaradi izjemno visoke količine uživanja mesa zelo potratna, namesto da bi se trudila te potrebe dolgoročno spreminjati. Npr. v letu 2016 je prebivalec Slovenije povprečno porabil 94 kg mesa (vir SURS), kar je v evropskem in svetovnem vrhu (v EU samo 6 držav poje več mesa na prebivalca, v svetu pa smo po porabi na 21. mestu, vir https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_co..meat_consumption);. Mar ne mislite, kako lažje bi bilo povečati stopnjo samooskrbe, če bi porabo mesa prepolovili na 45 kg kot je v Srbiji, ali na 28 kg kot je v BIH? Zmanjšanje porabe živil živalskega izvora pa ni v domeni ministrstva za kmetijstvo, temveč drugih organov (Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje). V predlogu je opozorjeno, da imajo ti organi nasprotja interesov, ki v končni fazi niso dobri niti za okolje, niti za zdravje (in dolgoročno najbrž niti za naše gospodarstvo, če bomo na dolgi rok živeli v izropanem okolju in bolni zaradi kroničnih bolezni, katere v znatni meri povzroča pretirano uživanje živil živalskega izvora).

Predlog zahteva multi-disciplinarno obravnavo. Ministrstvo za zdravje in NIJZ bi morala izkazati več pobude za to, da prebivalce Slovenije vzpodbuja do uživanja bolj trajnostne prehrane (ki bi upoštevala okoljski, zdravstveni in moralno-etični vidik).

Ministrstvo za kmetijstvo pa bi moralo pokazati več iniciative in kreativnosti, kako vzpodbuditi slovenske kmete, da se prilagodijo prej omenjenim prehranskim spremembam in se iz industrijske živinoreje začnejo preusmerjati v druge panoge (kmetijske, turistične ali druge). Nekateri slovenski kmetje so se že uspeli uspešno preusmeriti, primer https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=66 
google: WFPB | 25.07.2018 | 04:08 Prikaži
 
Jure je že zelo dobro odgovoril, a ni naslovil vseh točk, zato bom daljši komentar podal še jaz.

Komentar Vaneta Urha po mojem mnenju ne vsebuje utemeljitve, zakaj bi bilo smiselno glasovati PROTI predlogu.

Nove prehranske politike ne moreva v celoti zasnovati samo 2 osebi, zato so med naslovniki MZ, NIJZ, MKGP in MOP, ki naj bi (če ne bodo predloga ignorirali) nadgradili najino delo s še podrobnejšimi dogovori o ukrepih in ciljih.

Hribovitost, travnatost in gozdnatost Slovenije ni ovira pri uresničevanju smiselnih ciljev. V Sloveniji je v letu 2017 pri zakolih prežvekovalcev (govedo plus ovce plus koze) skupna masa očiščenih trupov znašala 37515 ton, pri zakolih neprežvekovalcev (prašiči plus perutnina) pa je skupna masa očiščenih trupov znašala 100689 ton (http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7495 ). Rejne živali sem razdelil na prežvekovalce in neprežvekovalce, ker prve živinorejci lahko krmijo s travo/senom, drugih pa ne; in zato za razmislek o neprežvekovalcih ni pomembno kako hribovita/travnata/gozdnata je naša pokrajina. 100689 ton plus 37515 ton = 138204 ton; masa očiščenih trupov prežvekovalcev (37515 ton) torej predstavlja le približno četrtino mase očiščenih trupov vseh rejnih živali. Štirikratno zmanjšanje pridelave mesa si torej brez problema lahko privoščimo brez negativnega vpliva na prehransko varnost, še sploh pa če upoštevamo dejstvo, da živinorejci tudi večino prežvekovalcev krmijo poleg s travo še s "food-competing feedstuffs" (več o tem izrazu v poglavju 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi). Živila živalskega izvora, ki izvirajo iz živali, krmljenih izključno ali skoraj izključno s travo, trenutno na globalnem nivoju k preskrbi s hrano doprinesejo le približno 3 % živalskih beljakovin in le približno 1 % skupnih beljakovin (https://fcrn.org.uk/sites/default/files/../fcrn_gnc_report.pdf ). Odlična študija na to temo: http://rsif.royalsocietypublishing.org/c..13/20150891.full.pdf 

'Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020' je bil objavljen leta 2014, torej še pred Pariškim sporazumom in še pred dogovorom o cilju: brezogljična družba.

Knjiga 'Podnebje in družba' je bila napisana leta 2009, torej dosti let pred Pariškim sporazumom in še pred dogovorom o cilju: brezogljična družba. Ne vem zakaj bi imel korist od branja stare literature.

Novejši viri o brezogljičnosti:
- 2017: http://www.caneurope.org/publications/pr..0-the-latest 
- 2018: https://www.theguardian.com/environment/..5;zero-emissions 
- 2018: http://www.caneurope.org/docman/climate&..er-ambition/file 
- 2018: http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file 

V prvi povedi predloga je omenjeno, da živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, zatorej ne more biti res to kar zgoraj pravi Vane: "največ kar lahko storimo sami v tem trenutku je, da kupujemo priznano poreklo in iz naših kmetij." To ne drži, niti če opazujemo vpliv prehrane/kmetijstva samo na podnebne spremembe niti če opazujemo vpliv prehrane/kmetijstva na: 1) rabo tal, 2) upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov, 3) porušen dušikov krog, 4) porušen fosforjev krog, 5) podnebne spremembe, 6) porabo vode.

Lep pozdrav, 

Matevž Jeran
hales | 19.07.2018 | 19:08 Prikaži
To bi znalo podražiti meso in s tem povečati pritisk na pridelavo mesa, ker bi se bolj splačalo.

Drugače pa se strinjam z omejitvijo, ne zaradi podnebja, ampak zaradi živali samih, ne samo krav in bikov.
Mark23 | 19.07.2018 | 20:50 Prikaži
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: neprimeren komentar
Jure Vrhovnik | 19.07.2018 | 21:21 Prikaži
"Naš cilj ne sme biti več samo nizkoogljična, temveč brezogljična družba, je v Ljubljani poudaril direktor direktorata za okolje pri OECD Simon Upton." https://siol.net/posel-danes/novice/..45;druzba-200644
JazPravim | 19.07.2018 | 22:19 Prikaži
Proti. Postali bomo odvisni od uvoza. Biti odvisen id uvoza pri tako strateski zadevi, kot je hrana, se mi zdi zelo nevarno. 
Ne morete pricakovati, da bodo vsi postali vegani. 
Burek Man | 20.07.2018 | 11:07 Prikaži
> Ne morete pricakovati, da bodo vsi postali vegani. 

Glede na število glasov, je to nekdo objavil v neki veganski facebook grupi, in so se masovno sveže registrirali sem in oddajali glasove. 

Nekdo je sicer naredil tudi kontra očitno, a ne tako efektivno.
Jagoda Tkalec | 24.07.2018 | 13:05 Prikaži
Odvisni od uvoza? Ste res prebrali dopis? Ravno o tem piše notri - o samooskrbi, ne o uvozu.
In ja, menim, da v prihodnosti bodo ljudje tako ali tako postali vegani. Nimamo boljše rešitve za globalno segrevanje, nimamo cenejše rešitve za ozdravljenje mnogih bolezni povezanih s starostjo (ki to niti niso, pač pa so povezane s prehrano živalskega izvora), nimamo boljše rešive za etično reševanje klavniškega PTSD-ja in etičnega ravnanja z živalmi.
google: WFPB | 24.07.2018 | 20:41 Prikaži
 
Gospod/gospa 'JazPravim', razložite zakaj menite, da bi ob upoštevanju smiselnih ciljev postali odvisni od uvoza. V smiselnih ciljih predlagatelja predlagava približno tako postopnost pri zmanjševanju pridelave živil živalskega izvora kakršna bo postopnost pri zmanjševanju vnosa živil živalskega izvora.

Also: How local are European animal products when there's a 39 % chance that farm animals were fed with non-European protein sources [vir: http://www.fefac.eu/files/79278.pdf] + when we consider the fact that feed-to-food conversion ratios are really bad?

V smiselnih ciljih veganstvo ni omenjeno: če ste proti veganstvu, ste še vseeno lahko za ta predlog. 

LP
anekdota | 20.07.2018 | 22:02
 
Vpliv uživanja hrane živalskega izvora ima vpliv tudi na deževni gozd, ki pa posledično vpliva na podnebje v sloveniji. Izbira potrošnika torej nikakor ni zanemarljiva!

Ekomatika 5: Veliki evropski grabež zemljišč
http://studio12.si/zdravo-zivljenje/..grabez-zemljisc/

"Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih. Ena tretina obdelovalnih površin zemlje zaseda krma za živali in agrogoriva. Evropska unija (EU) letno uporablja več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč izven svojega območja za krmljenje svojih čred in za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Pridelava soje je eden glavnih povzročiteljev izsekavanja gozda v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano porabo pesticidov, z nasiljem in zlorabo človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov, ter z naraščanjem negotovosti glede dostopnosti hrane. Ker je Evropa glavni uvoznik soje iz Južne Amerike, ima ključno vlogo pri ekspanziji soje. Deforestacija je kriva za približno 18% izpustov toplogrednih plinov (TGP) na svetu – več kot znašajo celotni izpusti TGP v EU. Evropska unija je s svojo visoko porabo zemljišč na prebivalca in s svojo odvisnostjo od uvoza krme odgovorna za zviševanje globalnih cen hrane."


google: WFPB | 24.07.2018 | 19:47 Prikaži
 
Impresivno. :) Res lepo je videti slovenski video s toliko razumevanja že v letu 2008! :)
google: WFPB | 24.07.2018 | 21:18
 
Še moj odgovor na neprimeren komentar, ki ga je napisal Mark23. Če še kdo - tako kot Mark23 - dvomi o smiselnosti devetega cilja ['Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj)'], naj povem, da je ta cilj osnovan na naslednjih treh virih:
- http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file 
- http://www.caneurope.org/docman/climate&..er-ambition/file 
- http://www.caneurope.org/publications/pr..0-the-latest 

Ti trije viri so navedeni tudi v obeh prilogah takoj pod smiselnimi cilji ["smiselni cilji za Slovenijo so delno osnovani na smiselnih ciljih iz virov: ..."], tako da predvidevam, da si Mark23 ni vzel časa za prelet prilog. In če to bereš, predlagam, da še enkrat razmisliš, ali je prav, da si glasoval PROTI.

@Mark23
Yonc | 25.07.2018 | 13:26 Prikaži
Sem proti iz čisto preprostega razloga: v Sloveniji je malo živinoreje. Že sedaj veliko mesa uvažamo. In ne, ne bom študirala statistike, ker nimam časa za to. Vem samo iz mojega vaškega okolja, da je od desetih kmetov izpred petnajstih let, ki so se ukvarjali z živinorejo, ostal sedaj eden (!).
Predlog je sicer dober in razumem namen, ampak naj ga uresničujejo države z visoko razvito živinorejo (južna Amerika, avstralija...), ne pa mi, ki ne pokrijemo niti lastnih potreb po mesu, niti z obstoječo živinorejo ne moremo vzdrževati kulturne krajine (po domače povedano: vse se zarašča, kmalu bo 70% Slovenije gozd, ostalo pa urbana območja).
Tako da se strinjam z Vane Urhom in Burekmanom.
google: WFPB | 25.07.2018 | 21:31 Prikaži
 
Na komentarja Vaneta Urha in Burekmana je bilo že odgovorjeno (preberi odgovore na njune komentarje). Nista podala dobre utemeljitve, zakaj bi bilo smiselno biti PROTI predlogu. 

V Sloveniji ni malo živinoreje: kar ti vidiš, je zavajajoče in ni reprezentativen vzorec. Večina mesa pride iz velikih farm, na katerih živali ne spuščajo na pašo.

Seveda je potrebno najprej pregledati literaturo, preden si ustvariš mnenje ... Že zdaj ti lahko pokažem, da imaš več zmotnih mnenj. Vse južnoameriške države, razen Argentina, imajo manjši vnos mesa na prebivalca od Slovencev: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_co.._by_meat_consumption 

Če misliš, da še ne veš dovolj o tej temi, ne glasuj niti ZA niti PROTI in je problem rešen. Zakaj bi glasovali o temah, pri katerih se ne počutimo kompetentne.

Lažje bo dosegati brezogljičnost, če kmetijske površine, ki niso primerne za pridelavo rastlinske hrane za ljudi, uporabimo za pogozdovanje, torej bi to kar ti jemlješ za negativno ("vse se zarašča, kmalu bo 70% Slovenije gozd"), morali dojeti kot izvrstno priložnost ... Carbon sequestration, saj o tem piševa tudi v datoteki, ki je v prilogi.

Če Slovenija ne pokrije lastnih "potreb" po mesu, to samo pomeni, da so trenutne "potrebe" Slovencev preveč luksuzne. To niso potrebe, to so le zakoreninjene luksuzne navade, tako kot je zakoreninjena luksuzna navada, da je treba iti v službo z bencinskim avtomobilom. Obeh navad se bo treba odvaditi v prihodnjih treh desetletjih.

P. S.: BurekMan-ovo mnenje je dobilo neto 9 dislike-ov, je torej res kaj vredno?
BeeZee | 26.07.2018 | 00:08
 
100% se strinjam s tem. Prihodnjost tega plantea je na naiših krožnikih ter po 26 letih vegansta mi nič ne manjka in nikomur drugemu ki ga pzonam ko je že vegan 10 in več let... Rabimo hraniti ljudi ne živali in varovati divje živali in gozdove. 
pravični | 26.07.2018 | 00:21
Želje so eno, realnost pa je drugo. Ni težko zapisati neke cilje za 10 ali 20 let naprej. Težje je to uresničiti. Vse se začne in konča pri denarju! Do leta 2030 bo še nekaj volitev in še nekaj usklajevanj različnih koalicij, ki bodo tako ali drugače hotele rezati torto, ki se ji reče proračun. Potem so tu od zadaj še vedno nenaistni sindikati z Štrukljem in podobnimi. Pa še kakšna kriza pride in bomo videli, kaj bo vse mogoče in kaj ne. Z večjimi spremembami lahko na hitro ukineš nekaj tisoč delovnih mest. Tudi za te ljudi mora potem država poskrbeti. Ni vse tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Tudi tista fora z avtomobili čez 12 let je iluzija!
Vane Urh | 26.07.2018 | 09:52 Prikaži
Moj glas gre ZA, predvsem zato, ker bi si želel bolj dostopnega ekološega mesa in ostalih lokalnih pridelkov.
Vilma V. Merčun | 26.07.2018 | 13:48 Prikaži
Prosim, preberite knjigo Celota (dr. T. Colin Campbell), pa še mnoge druge, da boste sami ugotovili, da nobeno meso (ali mleko) ni dobro za vaše zdravje, saj si ne želimo umreti zaradi kapi, raka ali sladkorne bolezni, če omenim najpomembnejše. Glede na vašo utemeljitev namreč menim, da vam etični vidik ni pomemben, čeprav si živali niso zaslužile takšnega suženjstva, trpljenja in smrti zaradi nas, ljudi, ki nismo zadosti izobraženi, da bi vedeli, kaj nam škoduje in kaj koristi. 
Jure Vrhovnik | 26.07.2018 | 17:05 Prikaži
G. Vane Urh, hvala za podporo.

Burek Man, članek, ki ste ga pripeli, izhaja iz zelo trhlih argumentov (ker je pračlovek z žvečenjem mesa porabil manj energije kot z žvečenjem zelenjave, avtor sklepa, da je z mesno prehrano lažje preživel. Mogoče je to res, čeprav je le ugibanje. Ampak tega argumenta ne moremo aplicirati na sodobnega človeka, ki uživa bolj prebavljivo kuhano zelenjavo - pa tudi če bi jedel samo surovo, ta argument ni trden). To je le en izmed dvomljivih argumentov t.i. "paleo-teorije", ki je zelo popularna v laični javnosti, v znanstvenih krogih pa ni pretirano sprejeta.

Citiram par virov, ki “paleo-teoriji” nasprotujejo, oz. ugotavljajo, da iz zgodovinskih podatkov o prehrani pračloveka ne moremo sklepati na to, kakšna je optimalna prehrana sodobnega človeka, ker so se pogoji in razvoj človeka v tem času zelo spreminjali.

1. Paleo-antropolog Peter Ungar (avtor 150 znanstvenih del o ekologiji in evoluciji): »From the standpoint of paleoecology, the so-called Paleo diet is a myth. Even if we could reconstruct the precise nutrient composition of foods eaten by a particular hominin species in the past (and we can't), the information would be meaningless for planning a menu based on our ancestral diet. Because our world was ever changing, so, too, was the diet of our ancestors.« 
https://blogs.scientificamerican.com/gue..-human-diet/

2. Paleo-antropolog Daniel Lieberman z univerze Harvard: »There is no one 'Paleo diet.' There are millions of Paleo diets. People in East Africa ate different foods than people in West Africa versus the Middle East, and South America, and North America.« https://www.amazon.ca/The-Story-..lution/dp/030774180X 


3. Eden boljših poljudnih člankov, ki povzame večino trenutnega znanja o evoluciji prehrane in sklene mnenja nekaterih znanstvenikov, da se je v človeški zgodovini vrstilo nešteto različnih prehran, človek pa se je nenehno evolucijsko prilagajal (razvil raznovrstne encime za prebavo novih vrst hrane), zato je iz teh teorij nesmiselno sklepati o tem, kakšna je optimalna zdrava prehrana za sodobnega človeka. https://www.nationalgeographic.com/foodf..ion-of-diet/ 

Bistvo je ugotoviti, ali lahko sodobni človek zdravo in kakovostno živi na primarno rastlinski prehrani. V pripetem predlogu (daljši strokovni različici) je navedenih ogromno medicinskih dokazov, ne samo da je to mogoče, temveč da so ljudje, ki živalska živila zamenjajo z rastlinskimi, bolj zdravi.
Vilma V. Merčun | 26.07.2018 | 13:33
Končno smo dočakali predlog, ki sem ga pogrešala že dolgo časa. Naredimo nekaj dobrega za naše potomce, da bodo imeli prihodnost, kot si jo zaslužijo! Naredimo nekaj dobrega tudi zase, za svoje zdravje in za pravice živali, ki so ujete v naš krivičen svet!
Stran:   1 2 3