Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko
google: WFPB
Ogledov: 51138
Predlog ustvarjen 16.07.2018
Z odzivom organa 01.10.2018
Zadnja sprememba 13.07.2018 17:56:42

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (68)   Popravki predloga  

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralne vrednote in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih vrednot. Kdor privzeto dvomi v predlog, je zato pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehranske smernice, prehranska priporočila, brezogljična družba, znanost, food-competing feedstuffs, reducetarijanstvo, prehranska politika, planetary boundaries, planet ki ne raste, 9 globalnih problemov, 9 glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta, meso, živila živalskega izvora, mlečni izdelki, jajca
Kategorija: Kmetijstvo
Sorodne vsebine
https://www.facebook.com/%C4%8Cas-za-novo-prehransko-politiko-220838028763371/ | 07.12.2018 | 01:24
Za nadaljnje utemeljitve pomembnosti sprememb v kmetijsko-prehranski politiki spremljajte Facebook stran 'Čas za novo prehransko politiko'
http://novaprehranskapolitika.idealist.si/wp-content/uploads/2018/10/Kritika-odzivov-ministrstev-na-predlog-vladi-Cas-je-za-novo-trajnostno-prehransko-politiko-15-10-2018.pdf | 20.10.2018 | 18:49
Kritika odzivov ministrstev na predlog vladi 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' [15. 10. 2018]

Priloge:

Zadnji komentarji:

google: WFPB | 20.10.2018 | 18:52
 
PREBERITE, PROSIM.

Kritika odzivov ministrstev na predlog vladi 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' [15. 10. 2018]:
http://novaprehranskapolitika.idealist.s..-10-2018.pdf 
google: WFPB | 26.10.2018 | 01:47
 
"Agrarni ekonomist Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete v zvezi s tem pravi, da je razvoj živinoreje v zadnjih sedemdesetih letih v Evropi in drugje v razvitem svetu pripeljal do družbenih stroškov, mimo katerih ne moremo več, toliko bolj, če se bo ta model v celoti prenesel v razvijajoče se države: »Stroški segajo od povečanja izpustov toplogrednih plinov in njihovega vpliva na podnebne spremembe prek presežkov gnojil oziroma hranil, dušika in fosforja, ter njihovega vpliva na vode do vpliva sodobnih načinov pridelave krme na biotsko raznolikost in na zdravje ljudi s pojavom antimikrobne odpornosti (ARM) ter zoonozami in tveganji, povezanimi s čezmernim in neuravnoteženim hranjenjem. Stroški presegajo koristi, pri tem pa problem v svoji kompleksnosti ni v celoti raziskan in je v Evropi in svetu prostorsko zelo neenakomerno lociran, medtem ko se politika nanj odziva parcialno, brez celovite vizije in ciljnih ukrepov.«"

"Preobrazba živinoreje se mogoče komu zdi nepomembno vprašanje, pa je ena temeljnih dilem prihodnosti človeštva."

https://www.dnevnik.si/1042844007
google: WFPB | 22.10.2018 | 18:58
 
Projekt 'Klima za podnebje' izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor.

https://www.umanotera.org/wp-content..nih-sprememb.pdf 

https://www.umanotera.org/novice/braniti..ivljenjski-slog/ 

https://mailchi.mp/cd088a8561a5/szjmanif..45;3341301?e=[UNIQID]
google: WFPB | 07.11.2018 | 23:08
 
Prof. dr. Aljoša Valentinčič​ iz Ekonomske fakultete o predvidenih ekonomskih učinkih prehoda vseh Slovencev na zdravo vegansko prehrano:

"Vendar je grob obris jasen: 2,5 milijarde evrov ali šest odstotkov BDP prihrankov na leto samo v Sloveniji. Za dve NLB in pol, torej. Ta številka si zasluži vsaj resen razmislek o naših navadah."

https://www.finance.si/8940979/Vsako-..Postanimo-vegani 
google: WFPB | 08.11.2018 | 00:23
 
google: WFPB | 13.11.2018 | 20:18
 
Ste vedeli, da v Sloveniji pridelamo več kot 2-krat več žit kot bi jih potrebovali za prehrano ljudi, a kljub temu v Slovenijo uvažamo 500 000 ton žit na leto? Vzrok: Rejne živali v Sloveniji pojedo veliko več žit kot ljudje.
https://www.facebook.com/matevz.jeran/posts/10218094691498346
https://www.facebook.com/permalink.php?s..p;id=220838028763371 
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.go..tvo/ZP_2016_trgi.pdf 

Za nadaljnje utemeljitve pomembnosti sprememb v kmetijsko-prehranski politiki spremljajte Facebook stran: https://www.facebook.com/Čas-za-..#45;220838028763371/ 
google: WFPB | 03.10.2018 | 20:24
 
Večer, 2. 10. 2018:

"Obljube, ki so jih države, tudi na ravni EU sprejele do sedaj, ne bodo zadoščale. Okoljske tožbe tako v posameznih državah kot na ravni EU zahtevajo od politikov konkretnejše in hitrejše ukrepanje že sedaj. "Do leta 2040 moramo v EU doseči točko ničelnih emisij," pravijo v okoljevarstvenih organizacijah in dajejo za zgled med drugim Nizozemsko, kjer načrtujejo zapiranje tri leta starih termoelektrarn." 

"Potrebne spremembe, opozarjajo okoljevarstveniki, bodo zahtevale tako spremembe na ravni politik, podjetij kot življenjskega sloga vseh, pa naj si gre za navade glede prevoza ali prehrane." 

https://www.vecer.com/podnebne-sprem..#45;zdaj-6582993
zanah | 26.09.2018 | 11:30
Kje pa je odziv pristojnega organa? 
Če prav vidim je bil skrajni rok za odziv skoraj dva tedna nazaj!
google: WFPB | 28.09.2018 | 17:23
 
17. septembra sem dobil od Urada Vlade RS za komuniciranje naslednje sporočilo:

"prejeli smo odziv Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor. Ko bomo prejeli še odziv Ministrstva za zdravje, bomo vse objavili na predlagam.vladi.si"
google: WFPB | 15.09.2018 | 06:25
 
Nihče od naslovnikov (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor ter Nacionalni inštitut za javno zdravje) se še ni javno odzval na predlog. Datuma, ki je naveden na portalu Predlagam vladi [14. 09. 2018], se torej ni držal nihče.
cyc | 29.08.2018 | 12:37 Prikaži
 Ste vsi skupaj padli na glavo?

"Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj)."

Boste najkasneje do leta 2050 zajeli sapo in nehali dihati, pa dokler bo šlo, bo šlo? Kak norec mora biti človek, da to napiše in da se z napisanim strinja? 

Je nekdo prešprical osnovnošolsko biologijo in je pozabil, da je CO2 v izdihanem zraku? To bi bil problem v "brezogljični dužbi", kajne? Ne interpretirajte citiranega stavka kot se vam zdi "smiselno" in "razumno", jemljite ga tako, kot je napisan. In napisan je slaboumno.
google: WFPB | 15.09.2018 | 06:17 Prikaži
 
Brezogljična družba 2050 = Povedano z drugimi besedami: Izenačitev emisij in zajetih toplogrednih plinov v EU do leta 2050 = Povedano z drugimi besedami: Achieve a balance between greenhouse gas emissions and removals in the EU by 2050 = Povedano z drugimi besedami: full decarbonisation = Povedano z drugimi besedami: zero-carbon Europe = Povedano z drugimi besedami: EU 2050 zero-carbon roadmap = Povedano z drugimi besedami: "Limiting global temperature rise to 1.5°C will for Europe likely mean reaching absolute zero emissions in all sectors where that is possible as soon as possible, while ensuring it has enough capacity in natural sinks to absorb the small, remaining emissions from the sectors where full decarbonisation is harder to reach." = Povedano z drugimi besedami: "a net-zero emissions target by 2050 at the latest, as supported by the European Parliament"

http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file" title="http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file">http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file
http://www.caneurope.org/docman/climate&..er-ambition/file
http://www.caneurope.org/publications/pr..0-the-latest

"Several European Countries are leading the way in setting ambitious long term targets and
implementing long term climate and energy strategies. Iceland aims to reach net zero emissions by 2040, Sweden by 2045 and Portugal and France by 2050. France, Sweden, Ireland, Norway, Spain and the Netherlands have already turned or are in the process of turning their climate policies into national laws."
http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file" title="http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file">http://www.caneurope.org/docman/energy&#..te-strategy/file 
google: WFPB | 26.08.2018 | 15:55
 
google: WFPB | 24.08.2018 | 23:21
 
8. 8. 2018 
"The implication of our results is that countries should coordinate their formulation of dietary guidelines such that they are based not only on health considerations but also consideration of sustainable global land use, equity, and natural ecosystem conservation."

/.../

"We conclude that national dietary guidelines should be developed using not just health but also global land use and equity as criteria. Because global lands are a limited resource, national dietary guidelines also need to be coordinated internationally, in much the same way greenhouse gas emissions are increasingly coordinated."

http://journals.plos.org/plosone/article..journal.pone.0200781 
Polona Štefanič | 13.08.2018 | 17:10
Zadnjo minuto mi je uspelo glasovati za predlog, juhej. 
Predlogu srečno pot v sprejetje, v naši družinici držimo pesti, fige in tačke:)
Iskrena hvala predlagateljema Juretu in Matevžu, ki se aktivno in z vsem srcem trudita za spremembe v dobro ljudi, živali in naše ljube Zemlje!
Barbara Pikunič | 13.08.2018 | 01:12
Ne samo dober, temveč nujen predlog. Srčno upam, da bo upoštevan.
sergejr | 08.08.2018 | 22:42
Sam sem sicer skoraj vegetarijanec. Nekako ustreza mojemu slogu, da je meso na jedilniku max 1x na teden ali celo samo 1x na mesec. Včasih mi pač zapaše kakšen čevapčič.
V familiji imamo celo stroge vegetarijance...

Vseeno pa mi gre na živce in me moti, da bi mi zdaj z odlokom zapovedovali, kaj in koliko naj jem. Imam se za opravilno sposobno in za odgovorno osebo in takih pravil enostavno ne rabim(o).

Kar se pa tiče ogljikovih izpustov.
Tole večina pojmuje povsem narobe. S cikličnim ogljikom nikoli ne moremo izničiti fosilnih ogljikovih izpustov. Ko tisto, kar je bilo milijone zakopano pod zemljo enkrat izpustimo v zrak, je izpuščeno. Tudi če imamo še več gozdov in zelenja, to pomaga samo za leto, desetletje, stoletje. Potem se vsaka rastlina spet razgradi in ogkljikovi izpusti so spet v zraku. Kaj pa je stoletje proti milijonom let. Kot bi dejali, da bomo s kapljicami v morje naredili tega manj slanega.

Rastlinski in živalski svet povzročata samo ciklični ogljik. Nekaj časa ga kopičita, potem pa spet izpuščata. Po osnovnih naravnih zakonih tega v povprečju ne bo nikoli več ali manj ne glede na kakršnekoli dejavnosti.

Več ga bo edino s porabo fosilnih goriv. In edino tega ne bo v povprečju nikoli več manj (razen, če bi ogljikove spojine spet za milijone let nekam zakopali).
Če bi živinoreja in tudi druga pridelava hrane temeljila izključno na obnovljivih energijskih virih, ne bi bilo z vidika ogljikovih izpustov z živinorejo prav nič narobe.

Povsem zgrešene pa so reklame za novodobne avtomobile, češ da imajo ti manj izpustov od človeka ali krave. Avti z vsakim gramom porabe naftnih derivatov doprinašajo k skupni bilanci ogljika. Biološki procesi človeka ali katerekoli živali pa prav nič.
google: WFPB | 12.08.2018 | 04:32
 
Če ne rabiš pravil ti in tvoja družina, to še ne pomeni, da jih ne rabi večina populacije. Vi po prehranskih navadah niste reprezentativen vzorec. P. S.: Večje kot je število ljudi na planetu, večja je verjetnost, da so za doseganje trajnostnosti potrebna dodatna pravila.

Citiram: "Ko tisto, kar je bilo milijone zakopano pod zemljo enkrat izpustimo v zrak, je izpuščeno."

-> V tem predlogu vladi ni nikjer navedeno, da sva avtorja proti temu, da se znebimo odvisnosti od fosilnih goriv ...

Citiram: "Tudi če imamo še več gozdov in zelenja, to pomaga samo za leto, desetletje, stoletje. Potem se vsaka rastlina spet razgradi in ogkljikovi izpusti so spet v zraku. Kaj pa je stoletje proti milijonom let. Kot bi dejali, da bomo s kapljicami v morje naredili tega manj slanega."

-> Zmotna logika. Če mislite, da se nekdo, ki je pregledal znanstveno literaturo na temo pogozdovanja, moti, citirajte znanstveni vir, ki potrjuje vašo logiko. Med deforestacijo v kombinaciji s sežigom lesa se ogljik NETO sprošča v ozračje; med pogozdovanjem se ogljik NETO veže iz ozračja; med ohranjanjem konstantne mase dreves v gozdu brez človeških posegov sta sproščanje ogljika v ozračje in vezava ogljika iz ozračja izenačeni (homeostaza); med ohranjanjem konstantne mase dreves v gozdu in z uporabo lesa za gradnjo ter pohištvo (ko torej lesa ne zažgemo, ampak ga trajnostno uporabimo) se ogljik NETO veže iz ozračja.

"Rastlinski in živalski svet povzročata samo ciklični ogljik. Nekaj časa ga kopičita, potem pa spet izpuščata. Po osnovnih naravnih zakonih tega v povprečju ne bo nikoli več ali manj ne glede na kakršnekoli dejavnosti."

-> Ponovno izjave brez citiranja znanstvenih virov.

"Če bi živinoreja in tudi druga pridelava hrane temeljila izključno na obnovljivih energijskih virih, ne bi bilo z vidika ogljikovih izpustov z živinorejo prav nič narobe."

-> Znanstveni vir te izjave pa je? Mimogrede, v ogljični odtis sodita poleg ogljikovega dioksida še metan in didušikov oksid. Metan ima 25-krat, didušikov oksid pa 298-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. "To meet the 2 °C climate target, deep cuts in greenhouse gas (GHG) emissions will be required for carbon dioxide from fossil fuels but, most likely, also for methane and nitrous oxide from agriculture and other sources." https://www.sciencedirect.com/science/ar..ii/S0306919216000129

Pripis za konec: Že v prvem odstavku predloga je poved "Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta," ki nakazuje na to, da se ne pogovarjamo samo o ogljičnem odtisu.
Rajko Stropnik | 12.08.2018 | 15:18
 
 OZN  ježe nekaj let nazaj skupaj z World Watch Institute dokazala da je za več kot 51 % izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo sedanje katastrofalne vremenske spremembe, kriva živinoreja (letno se na svetu pobije za prehrano preko šestdeset milijard velikih živali ) s svojimi izpusti CO2, plina metana, ki je v črevesju vseh prežvekovalcev in je 23 krat nevarnejši od CO 2 ter še huje z izpusti dušijkovih oksidov - amonijaka, ki je nastane iz urina teh živali in je 270 krat bolj nevaren od CO2. Celoten promet, tako celinski, vodni in zračni, povzroča le 13 % izpustov CO2. Samo zasvojenci s hrano živalskega izvora negirajo ta dejstva in seveda lobiji, ki imajo od tega ogromne dobičke, tudi na račun tega, da države izdatno subvencionirajo pridelavo mesa!. Če bi upoštevali vso škodo, ki jo povzroča ta proizvodnja, bi bila cena mesa okoli 57 € za kilogram. Torej kako lepo skrbimo za prihodnost naših otrok, ki bodo živeli v uničenem svetu, vedo le tisti, ki so osveščeni. Ni odveč omeniti, da pa na svetu živi okoli pet milijard ljudi, ki uživajo pretežno hrano rastlinskega izvora (stročnice, žitarice, sadje , zelenjavo in oreščke skoraj ne poznajo kroničnih degenerativnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, rak in avtoimunske bolezni kot so multipla skleroza, alzheimerjeva bolezen in druge. Zadnja leta je uspelo Američanom in tudi Evropejcem plasirati hrano živalskega izvora tudi v dežele, kjer so se ljudje večinsko prehranjevali s hrano rastlinskega izvora. Posledice tega bodo verjetno usodne za obstoj te civilizacije
Monika Koprivnikar | 08.08.2018 | 16:43
V predlogu nisem zasledila alternativne pridelave mesa iz tkivnih kultur. Z letom 2018 je namreč v uporabo stopila EU uredba o novih živilih, ki predvideva možnost dajanja na trg "živil, ki so sestavljena, pridobljena ali proizvedena iz celičnih ali tkivnih kultur iz živali, rastlin, mikroorganizmov, gliv in alg". Laboratorijsko meso bi bilo lahko že dolgo na jedilnikih, ne vidim druge ovire kot to, da je ljudem pač vseeno za vse, razen za ceno živil.
Mislim, da je precej utopično, da bi se konzumiranje mesa tako hitro začelo prostovoljno zmanjševati, zato je potrebno spodbujati raziskave in razvoj na področju teh alternativ. Seveda pa hkrati potrošnikom predstaviti prednosti in spodbujati nakup teh, verjetno v začetku precej dražjih živil. Postopno pa seveda to alternativo uvesti kot večinsko pridelavo mesa in drugih živil, katerih proizvodnja sedaj škodi dobrobiti živali in okolju.
Ampak očitno je pri nas potrebno precej radikalno uvajati manj problematične alternative, saj se ni možno zanašati na osveščenost ali empatičnost potrošnikov. Že pri kupovanju jajc iz baterijske reje, za kar je že dolgo alternativa, ki ni bistveno dražja, se zatika. Zato so verjetno v takih družbah potrebni ukrepi umika nekaterih živil s polic, da bo učinek zares viden. 
Upam, da se res kmalu začnejo dogajati opazni premiki v smer zmanjševanja reje živali na način, kakršen je danes razširjen. 
Jure Vrhovnik | 08.08.2018 | 19:33
Spoštovana ga. Koprivnikar, hvala, da ste v komentarju opozorili na možnost kultiviranega mesa in navedli EU uredbo, ki to dovoljuje.

V prilogi z daljšo strokovno utemeljitvijo (dostopno tudi na spletni strani http://novaprehranskapolitika.idealist.s..vna-utemeljitev/ ), je večkrat navedena možnost pridelave kultiviranega (oz. biotehnološko proizvedenega) mesa, ki bi lahko imel mnogo prednosti pred živinorejo: manj okoljsko potratna pridelava, manj kontaminirano s pesticidi, hormoni in antibiotiki, cenejša pridelava (vsaj na dolgi rok), morda tudi možnost vzgajanja bolj zdravega mesa (z manj nasičenih maščob, v kombinaciji z beljakovinami rastlinskega izvora...). Menim, da potrošniki na srednji rok ne bodo imeli večjih zadržkov do uživanja kultiviranega mesa, sploh če bo cena ugodna in izdelek po okusu identičen naravnemu mesu, hkrati pa še malo bolj zdrav.

Soglašam z vami, da je cena živil žal v današnji družbi pomembnejša kot zdravje, okolje in etika. V predlogu je izpostavljena teza, da je za takšno stanje v dobršni meri kriva tudi politika, ki dovoljuje kmetijskemu resorju, da gleda razvoj živinoreje le skozi gospodarsko prizmo, zanemarja pa okoljsko, zdravstveno in etično problematiko. Namesto, da bi pospeševali razvoj trajnostnega ekološkega kmetijstva, več subvencij namenjajo za konvencionalno živinorejsko in mlečno industrijo; financirajo oglaševanje "super mesa in super mleka". Glede na dejstvo, da smo Slovenci v svetovnem merilu en največjih konzumentov mesa na prebivalca, je dosti prostora za to, da država uspe porabo zmanjšati brez hujšega "upora naroda" (npr. na nivo BiH ali Srbije, ki imata ca. 3x manjšo porabo mesa na prebivalca in sta s tega vidika dober zgled).

Po drugi strani pa NIJZ (nacionalni inštitut za javno zdravje) izdaja premalo stroge smernice glede uživanja živalskih izdelkov (z zdravstvenega vidika, popolnoma pa v smernicah zanemarja okoljski in etični vidik). Premalo promovira pomembnost uživanja pretežno rastlinske prehrane - predvsem v smislu, da premalo ozavešča in zanemarja podporo, za tiste ljudi, ki bi se sami želeli prehranjevati vegansko (npr. za take bi lahko izdali uradno različico veganskega uravnoteženega prehranskega krožnika, ki je pripet v predlogu).

To je le nekaj povzetkov iz predloga, ki kažejo, da ima država na voljo nekaj vzvodov, da bi lahko začela izvajati sistemske premike v tej smeri, in da bi morda lahko tudi realistično uspela prepričati potrošnike v premike, če le ne bi na prvo mesto dajala samo kratkoročnih in parcialno zlobiranih gospodarskih interesov živinorejske industrije.
google: WFPB | 12.08.2018 | 03:09
 
Ni razloga za sklepanje, da bo meso iz tkivnih kultur po prihodu v supermarkete za večino ljudi po kombinaciji kriterijev 'cena' in 'okus' bolj sprejemljiva alternativa od takratnih plant-based imitacij mesa. Slednje se razvijajo že dlje časa in so zato v veliki prednosti pred mesom iz tkivnih kultur. Velika verjetnost je, da bodo plant-based imitacije mesa po kombinaciji kriterijev 'cena' in 'okus' v veliki prednosti tudi leta 2030 in 2050.
Sabina Matjašič | 06.08.2018 | 18:09
Me veseli, da se mentaliteta ljudi v Sloveniji premika naprej!
Tara Kos | 06.08.2018 | 08:18
Glede na to kakšno škodo dela živinoreja, bi moralo meso biti veliko dražje kot neka zelenjava in seveda manj dostopno. Da ne govorim o mantretiranju živali in ubijanju ... Človek pa ponekod kos mesa pripelje kar na rudlu v skladišče trgovin (videla na lastne oči). Že sam zakol je nehigieničen, kaj šele ostala packarija po proizvodnjah..
Sprašujemo se zakaj je toliko sladkornih bolnikov, srčnih bolnikov, toliko bakterijskih vnetij (kar se pokaže tud v urinu), zakaj je toliko želodčnih bolnikov (gerb) in črevesnih... Tudi slabokrvnih (zaradi uživanja mlečnih izdelkov. Najdemo jih tudi v vsakem drugem izdelku.. ).. Še bi lahko naštevali... Če bi se ljudje prehranjevali izključno z rastlinsko prehrano bi lahko rešili delno ali celotno zdravstveno stanje. Tako bi tudi manj obrenenjevali naše zdravstvo, saj ljudem več ne bi bilo potrebno skakati okrog zdravnikov.. Zakaj bi? Če si naenkrat super. Sama sebi sem primer, ko sem vsako leto zbolela za eno bolezen več.. Takrat sem kot mlada oseba verjela zdravnikom, da je takšno pač moje telo in da je za vse to kriv stres (najlažji izgovor današnjega časa).. A glej ga zlomka, po 12 letih muk! Totalno spremenim prehrano (že prej sem mislila, da jem zdravo, pa žal nisem) in kaj se zgodi.. Že po par mesecih sem postala čisto drug človek.. Zdravstveni problemi nad katerimi sem že skoeaj obupala, so kar odfrčali... Od takrat me zdravniki več ne vidijo in tablete lahko kar sami sebi pišejo.. 
google: WFPB | 12.08.2018 | 02:42
 
Hvala za svojo zgodbo. :)
ŠIBAS | 05.08.2018 | 23:08
S sodobnim treznjenjem družbe se na ne-človeški ravni očitno obregenmo v izkoriščanje živali kot, da bi bile vir dobrin.
Ob evolucijskem pogledu [kot naših mlajših bratov in sester] ter kreacijskem [pogledu kot stvarnejših/prizemljenejših oblik življenja Zemlje] se skristalizira takšna srednja ali vmesna pot.

Človek kot pilot ter varuh sveta v današnji situaciji lahko ustvari vdiki vrt v farmo. Prebujeno farmo, kjer se z živalmi sporazumeva drugače[ - kot so se recimo ljudje Narave, Indijanci ali šamani. S prehajanjem permaKulture na očetove razsežnosti živali dejansko postanejo delavstvo (strokovnjaki/profesionalci) vrta, katero opremljeno tako s posebnimi orodji (čekani, šapami...) kot sposobnostmi (močmi, znanji) ter modrostmi (- z življenja pod nebom).]

Ob vprašanju mesojedstva se pa pojavi tale rešitev. Na vrtu stremim imeti poseben krog iz belega kamna recimo, kateri bo energiziran za morebitne živali, ki so iz tega ali onega razloga pripravljene deliti svoj organizem za zveri/vsejedce.
[Umsko(/telepatsko) se njeno tamkajšnje nahajnje še preveri, če s tem namenom navzoča tam; čemur sledi, da vsak [načeleloma (odrasel)] sam v zelenosti hvaležnosti nadaljuje po Sebe presoji.]

Ena najintrigantnejših izjav Sai Babe pravi: "Um je igračka hrane, ki jo poješ".
Borut Peklar | 31.07.2018 | 12:46
Dajmo enkrat mi nekaj narediti, da bomo prvi v evropi in zgled za večje narode. Ne pa da tiho capljamo za veliko elito. Za to vas volimo, gospodje, ne za kopiranje načinov kako pobrati več davkov.

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v priponki).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra