Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko
google: WFPB
Ogledov: 42013
Predlog poslan 16.07.2018
Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 14.09.2018
Zadnja sprememba 13.07.2018 17:56:42

  Predlog   Število glasov   Komentarji (54)   Popravki predloga  

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralne vrednote in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih vrednot. Kdor privzeto dvomi v predlog, je zato pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehranske smernice, prehranska priporočila, brezogljična družba, znanost, food-competing feedstuffs, reducetarijanstvo, prehranska politika, planetary boundaries, planet ki ne raste, 9 globalnih problemov, 9 glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta, meso, živila živalskega izvora, mlečni izdelki, jajca
Kategorija: Kmetijstvo

Priloge:

Zadnji komentarji:

Polona Štefanič | 13.08.2018 | 17:10
Zadnjo minuto mi je uspelo glasovati za predlog, juhej. 
Predlogu srečno pot v sprejetje, v naši družinici držimo pesti, fige in tačke:)
Iskrena hvala predlagateljema Juretu in Matevžu, ki se aktivno in z vsem srcem trudita za spremembe v dobro ljudi, živali in naše ljube Zemlje!
Barbara Pikunič | 13.08.2018 | 01:12
Ne samo dober, temveč nujen predlog. Srčno upam, da bo upoštevan.
sergejr | 08.08.2018 | 22:42
Sam sem sicer skoraj vegetarijanec. Nekako ustreza mojemu slogu, da je meso na jedilniku max 1x na teden ali celo samo 1x na mesec. Včasih mi pač zapaše kakšen čevapčič.
V familiji imamo celo stroge vegetarijance...

Vseeno pa mi gre na živce in me moti, da bi mi zdaj z odlokom zapovedovali, kaj in koliko naj jem. Imam se za opravilno sposobno in za odgovorno osebo in takih pravil enostavno ne rabim(o).

Kar se pa tiče ogljikovih izpustov.
Tole večina pojmuje povsem narobe. S cikličnim ogljikom nikoli ne moremo izničiti fosilnih ogljikovih izpustov. Ko tisto, kar je bilo milijone zakopano pod zemljo enkrat izpustimo v zrak, je izpuščeno. Tudi če imamo še več gozdov in zelenja, to pomaga samo za leto, desetletje, stoletje. Potem se vsaka rastlina spet razgradi in ogkljikovi izpusti so spet v zraku. Kaj pa je stoletje proti milijonom let. Kot bi dejali, da bomo s kapljicami v morje naredili tega manj slanega.

Rastlinski in živalski svet povzročata samo ciklični ogljik. Nekaj časa ga kopičita, potem pa spet izpuščata. Po osnovnih naravnih zakonih tega v povprečju ne bo nikoli več ali manj ne glede na kakršnekoli dejavnosti.

Več ga bo edino s porabo fosilnih goriv. In edino tega ne bo v povprečju nikoli več manj (razen, če bi ogljikove spojine spet za milijone let nekam zakopali).
Če bi živinoreja in tudi druga pridelava hrane temeljila izključno na obnovljivih energijskih virih, ne bi bilo z vidika ogljikovih izpustov z živinorejo prav nič narobe.

Povsem zgrešene pa so reklame za novodobne avtomobile, češ da imajo ti manj izpustov od človeka ali krave. Avti z vsakim gramom porabe naftnih derivatov doprinašajo k skupni bilanci ogljika. Biološki procesi človeka ali katerekoli živali pa prav nič.
google: WFPB | 12.08.2018 | 04:32
 
Če ne rabiš pravil ti in tvoja družina, to še ne pomeni, da jih ne rabi večina populacije. Vi po prehranskih navadah niste reprezentativen vzorec. P. S.: Večje kot je število ljudi na planetu, večja je verjetnost, da so za doseganje trajnostnosti potrebna dodatna pravila.

Citiram: "Ko tisto, kar je bilo milijone zakopano pod zemljo enkrat izpustimo v zrak, je izpuščeno."

-> V tem predlogu vladi ni nikjer navedeno, da sva avtorja proti temu, da se znebimo odvisnosti od fosilnih goriv ...

Citiram: "Tudi če imamo še več gozdov in zelenja, to pomaga samo za leto, desetletje, stoletje. Potem se vsaka rastlina spet razgradi in ogkljikovi izpusti so spet v zraku. Kaj pa je stoletje proti milijonom let. Kot bi dejali, da bomo s kapljicami v morje naredili tega manj slanega."

-> Zmotna logika. Če mislite, da se nekdo, ki je pregledal znanstveno literaturo na temo pogozdovanja, moti, citirajte znanstveni vir, ki potrjuje vašo logiko. Med deforestacijo v kombinaciji s sežigom lesa se ogljik NETO sprošča v ozračje; med pogozdovanjem se ogljik NETO veže iz ozračja; med ohranjanjem konstantne mase dreves v gozdu brez človeških posegov sta sproščanje ogljika v ozračje in vezava ogljika iz ozračja izenačeni (homeostaza); med ohranjanjem konstantne mase dreves v gozdu in z uporabo lesa za gradnjo ter pohištvo (ko torej lesa ne zažgemo, ampak ga trajnostno uporabimo) se ogljik NETO veže iz ozračja.

"Rastlinski in živalski svet povzročata samo ciklični ogljik. Nekaj časa ga kopičita, potem pa spet izpuščata. Po osnovnih naravnih zakonih tega v povprečju ne bo nikoli več ali manj ne glede na kakršnekoli dejavnosti."

-> Ponovno izjave brez citiranja znanstvenih virov.

"Če bi živinoreja in tudi druga pridelava hrane temeljila izključno na obnovljivih energijskih virih, ne bi bilo z vidika ogljikovih izpustov z živinorejo prav nič narobe."

-> Znanstveni vir te izjave pa je? Mimogrede, v ogljični odtis sodita poleg ogljikovega dioksida še metan in didušikov oksid. Metan ima 25-krat, didušikov oksid pa 298-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. "To meet the 2 °C climate target, deep cuts in greenhouse gas (GHG) emissions will be required for carbon dioxide from fossil fuels but, most likely, also for methane and nitrous oxide from agriculture and other sources." https://www.sciencedirect.com/science/ar..ii/S0306919216000129

Pripis za konec: Že v prvem odstavku predloga je poved "Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta," ki nakazuje na to, da se ne pogovarjamo samo o ogljičnem odtisu.
Rajko Stropnik | 12.08.2018 | 15:18
 
 OZN  ježe nekaj let nazaj skupaj z World Watch Institute dokazala da je za več kot 51 % izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo sedanje katastrofalne vremenske spremembe, kriva živinoreja (letno se na svetu pobije za prehrano preko šestdeset milijard velikih živali ) s svojimi izpusti CO2, plina metana, ki je v črevesju vseh prežvekovalcev in je 23 krat nevarnejši od CO 2 ter še huje z izpusti dušijkovih oksidov - amonijaka, ki je nastane iz urina teh živali in je 270 krat bolj nevaren od CO2. Celoten promet, tako celinski, vodni in zračni, povzroča le 13 % izpustov CO2. Samo zasvojenci s hrano živalskega izvora negirajo ta dejstva in seveda lobiji, ki imajo od tega ogromne dobičke, tudi na račun tega, da države izdatno subvencionirajo pridelavo mesa!. Če bi upoštevali vso škodo, ki jo povzroča ta proizvodnja, bi bila cena mesa okoli 57 € za kilogram. Torej kako lepo skrbimo za prihodnost naših otrok, ki bodo živeli v uničenem svetu, vedo le tisti, ki so osveščeni. Ni odveč omeniti, da pa na svetu živi okoli pet milijard ljudi, ki uživajo pretežno hrano rastlinskega izvora (stročnice, žitarice, sadje , zelenjavo in oreščke skoraj ne poznajo kroničnih degenerativnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, rak in avtoimunske bolezni kot so multipla skleroza, alzheimerjeva bolezen in druge. Zadnja leta je uspelo Američanom in tudi Evropejcem plasirati hrano živalskega izvora tudi v dežele, kjer so se ljudje večinsko prehranjevali s hrano rastlinskega izvora. Posledice tega bodo verjetno usodne za obstoj te civilizacije
Monika Koprivnikar | 08.08.2018 | 16:43
V predlogu nisem zasledila alternativne pridelave mesa iz tkivnih kultur. Z letom 2018 je namreč v uporabo stopila EU uredba o novih živilih, ki predvideva možnost dajanja na trg "živil, ki so sestavljena, pridobljena ali proizvedena iz celičnih ali tkivnih kultur iz živali, rastlin, mikroorganizmov, gliv in alg". Laboratorijsko meso bi bilo lahko že dolgo na jedilnikih, ne vidim druge ovire kot to, da je ljudem pač vseeno za vse, razen za ceno živil.
Mislim, da je precej utopično, da bi se konzumiranje mesa tako hitro začelo prostovoljno zmanjševati, zato je potrebno spodbujati raziskave in razvoj na področju teh alternativ. Seveda pa hkrati potrošnikom predstaviti prednosti in spodbujati nakup teh, verjetno v začetku precej dražjih živil. Postopno pa seveda to alternativo uvesti kot večinsko pridelavo mesa in drugih živil, katerih proizvodnja sedaj škodi dobrobiti živali in okolju.
Ampak očitno je pri nas potrebno precej radikalno uvajati manj problematične alternative, saj se ni možno zanašati na osveščenost ali empatičnost potrošnikov. Že pri kupovanju jajc iz baterijske reje, za kar je že dolgo alternativa, ki ni bistveno dražja, se zatika. Zato so verjetno v takih družbah potrebni ukrepi umika nekaterih živil s polic, da bo učinek zares viden. 
Upam, da se res kmalu začnejo dogajati opazni premiki v smer zmanjševanja reje živali na način, kakršen je danes razširjen. 
Jure Vrhovnik | 08.08.2018 | 19:33
Spoštovana ga. Koprivnikar, hvala, da ste v komentarju opozorili na možnost kultiviranega mesa in navedli EU uredbo, ki to dovoljuje.

V prilogi z daljšo strokovno utemeljitvijo (dostopno tudi na spletni strani http://novaprehranskapolitika.idealist.s..vna-utemeljitev/ ), je večkrat navedena možnost pridelave kultiviranega (oz. biotehnološko proizvedenega) mesa, ki bi lahko imel mnogo prednosti pred živinorejo: manj okoljsko potratna pridelava, manj kontaminirano s pesticidi, hormoni in antibiotiki, cenejša pridelava (vsaj na dolgi rok), morda tudi možnost vzgajanja bolj zdravega mesa (z manj nasičenih maščob, v kombinaciji z beljakovinami rastlinskega izvora...). Menim, da potrošniki na srednji rok ne bodo imeli večjih zadržkov do uživanja kultiviranega mesa, sploh če bo cena ugodna in izdelek po okusu identičen naravnemu mesu, hkrati pa še malo bolj zdrav.

Soglašam z vami, da je cena živil žal v današnji družbi pomembnejša kot zdravje, okolje in etika. V predlogu je izpostavljena teza, da je za takšno stanje v dobršni meri kriva tudi politika, ki dovoljuje kmetijskemu resorju, da gleda razvoj živinoreje le skozi gospodarsko prizmo, zanemarja pa okoljsko, zdravstveno in etično problematiko. Namesto, da bi pospeševali razvoj trajnostnega ekološkega kmetijstva, več subvencij namenjajo za konvencionalno živinorejsko in mlečno industrijo; financirajo oglaševanje "super mesa in super mleka". Glede na dejstvo, da smo Slovenci v svetovnem merilu en največjih konzumentov mesa na prebivalca, je dosti prostora za to, da država uspe porabo zmanjšati brez hujšega "upora naroda" (npr. na nivo BiH ali Srbije, ki imata ca. 3x manjšo porabo mesa na prebivalca in sta s tega vidika dober zgled).

Po drugi strani pa NIJZ (nacionalni inštitut za javno zdravje) izdaja premalo stroge smernice glede uživanja živalskih izdelkov (z zdravstvenega vidika, popolnoma pa v smernicah zanemarja okoljski in etični vidik). Premalo promovira pomembnost uživanja pretežno rastlinske prehrane - predvsem v smislu, da premalo ozavešča in zanemarja podporo, za tiste ljudi, ki bi se sami želeli prehranjevati vegansko (npr. za take bi lahko izdali uradno različico veganskega uravnoteženega prehranskega krožnika, ki je pripet v predlogu).

To je le nekaj povzetkov iz predloga, ki kažejo, da ima država na voljo nekaj vzvodov, da bi lahko začela izvajati sistemske premike v tej smeri, in da bi morda lahko tudi realistično uspela prepričati potrošnike v premike, če le ne bi na prvo mesto dajala samo kratkoročnih in parcialno zlobiranih gospodarskih interesov živinorejske industrije.
google: WFPB | 12.08.2018 | 03:09
 
Ni razloga za sklepanje, da bo meso iz tkivnih kultur po prihodu v supermarkete za večino ljudi po kombinaciji kriterijev 'cena' in 'okus' bolj sprejemljiva alternativa od takratnih plant-based imitacij mesa. Slednje se razvijajo že dlje časa in so zato v veliki prednosti pred mesom iz tkivnih kultur. Velika verjetnost je, da bodo plant-based imitacije mesa po kombinaciji kriterijev 'cena' in 'okus' v veliki prednosti tudi leta 2030 in 2050.
Sabina Matjašič | 06.08.2018 | 18:09
Me veseli, da se mentaliteta ljudi v Sloveniji premika naprej!
Tara Kos | 06.08.2018 | 08:18
Glede na to kakšno škodo dela živinoreja, bi moralo meso biti veliko dražje kot neka zelenjava in seveda manj dostopno. Da ne govorim o mantretiranju živali in ubijanju ... Človek pa ponekod kos mesa pripelje kar na rudlu v skladišče trgovin (videla na lastne oči). Že sam zakol je nehigieničen, kaj šele ostala packarija po proizvodnjah..
Sprašujemo se zakaj je toliko sladkornih bolnikov, srčnih bolnikov, toliko bakterijskih vnetij (kar se pokaže tud v urinu), zakaj je toliko želodčnih bolnikov (gerb) in črevesnih... Tudi slabokrvnih (zaradi uživanja mlečnih izdelkov. Najdemo jih tudi v vsakem drugem izdelku.. ).. Še bi lahko naštevali... Če bi se ljudje prehranjevali izključno z rastlinsko prehrano bi lahko rešili delno ali celotno zdravstveno stanje. Tako bi tudi manj obrenenjevali naše zdravstvo, saj ljudem več ne bi bilo potrebno skakati okrog zdravnikov.. Zakaj bi? Če si naenkrat super. Sama sebi sem primer, ko sem vsako leto zbolela za eno bolezen več.. Takrat sem kot mlada oseba verjela zdravnikom, da je takšno pač moje telo in da je za vse to kriv stres (najlažji izgovor današnjega časa).. A glej ga zlomka, po 12 letih muk! Totalno spremenim prehrano (že prej sem mislila, da jem zdravo, pa žal nisem) in kaj se zgodi.. Že po par mesecih sem postala čisto drug človek.. Zdravstveni problemi nad katerimi sem že skoeaj obupala, so kar odfrčali... Od takrat me zdravniki več ne vidijo in tablete lahko kar sami sebi pišejo.. 
google: WFPB | 12.08.2018 | 02:42
 
Hvala za svojo zgodbo. :)
ŠIBAS | 05.08.2018 | 23:08
S sodobnim treznjenjem družbe se na ne-človeški ravni očitno obregenmo v izkoriščanje živali kot, da bi bile vir dobrin.
Ob evolucijskem pogledu [kot naših mlajših bratov in sester] ter kreacijskem [pogledu kot stvarnejših/prizemljenejših oblik življenja Zemlje] se skristalizira takšna srednja ali vmesna pot.

Človek kot pilot ter varuh sveta v današnji situaciji lahko ustvari vdiki vrt v farmo. Prebujeno farmo, kjer se z živalmi sporazumeva drugače[ - kot so se recimo ljudje Narave, Indijanci ali šamani. S prehajanjem permaKulture na očetove razsežnosti živali dejansko postanejo delavstvo (strokovnjaki/profesionalci) vrta, katero opremljeno tako s posebnimi orodji (čekani, šapami...) kot sposobnostmi (močmi, znanji) ter modrostmi (- z življenja pod nebom).]

Ob vprašanju mesojedstva se pa pojavi tale rešitev. Na vrtu stremim imeti poseben krog iz belega kamna recimo, kateri bo energiziran za morebitne živali, ki so iz tega ali onega razloga pripravljene deliti svoj organizem za zveri/vsejedce.
[Umsko(/telepatsko) se njeno tamkajšnje nahajnje še preveri, če s tem namenom navzoča tam; čemur sledi, da vsak [načeleloma (odrasel)] sam v zelenosti hvaležnosti nadaljuje po Sebe presoji.]

Ena najintrigantnejših izjav Sai Babe pravi: "Um je igračka hrane, ki jo poješ".
Borut Peklar | 31.07.2018 | 12:46
Dajmo enkrat mi nekaj narediti, da bomo prvi v evropi in zgled za večje narode. Ne pa da tiho capljamo za veliko elito. Za to vas volimo, gospodje, ne za kopiranje načinov kako pobrati več davkov.
znalček | 31.07.2018 | 12:41
Če sem prav razumel bistvo predloga, gre tule predvsem za ekološki projekt. Tudi sam bi bil vesel, če bi tak cilj dosegli, a žal sam ne vidim možne poti. Še pred recimo 30 leti se je meso jedlo 1-2-krat na teden, pred 100 leti pa samo za praznike, ker je bilo meso drago. Danes običajno kosilo (v menzah, restavracijah) vsebuje meso vsak dan, mogoče enkrat ribe (ki so tudi meso). Ljudje jedo meso vsak dan!! In to v (pre)velikih količinah.

Meso je treba zato napram zelenjavi podražiti. Lahko bi ga nesorazmerno obdavčili, kot recimo cigarete, bencin itd. Če bi bilo meso 10x dražje kot sedaj, bi ga verjetno jedli samo bogataši in navadni ljudje za največje praznike. To pa seveda ob pogoju, da bi preprečili uvoz mesa in samooskrbo, kar pa je neizvedljivo.

Pisanje resolucij in izobraževanje pa Slovencev ne bo spremenilo v vegane, sploh dokler bo na internetu za vsako študijo, ki zagovarja veganski jedilnik, moč najti 10 študij, ki zagovarjajo "uravnotežen" (mesni) jedilnik. Pa je na tem mestu povsem vseeno, ali te študije pišejo nutricionisti ali mesni lobisti.
google: WFPB | 12.08.2018 | 02:23
 
Če bodo šle vse razvite države (še boljši bi bil sporazum na svetovnem nivoju v stilu pariškega sporazuma) po enaki poti kot je predlagana v tem predlogu za Slovenijo, uvoz neobdavčenega mesa ne bo problem.

Namen predloga je med drugim spremeniti prehranske smernice (1. in 5. točka pri smiselnih ciljih) - torej povzročiti, da se prehranske avtoritete začnejo zavzemati za trajnosten kmetijsko-prehranski sektor, ki bo nizkoogljičen/brezogljičen in gospodaren z viri. Tu gre torej za posodobitev priporočil avtoritet, za posodobitev znanstvenega konsenza, ne za spreminjanje ljudi v vegane. Če pa kdo ob branju predloga postane vegan, je pa to tudi zelo koristno in daje dodaten pospešek potovanju populacije k zadanim ciljem.
jure pogačnik | 27.07.2018 | 12:04
Podpiram. Tudi sam se leta aktivno zavzemal za omejitev nasilja nad naravo in živimi bitji, tako da razumem, da bodo nekateri komentarji namerno provokativni in nenaklonjeni, vendar čas je, da kritična masa zavesti spremeni prehransko politiko. 

Nasilja in uničevalnosti ni možno več opravičevati z vitaminom B12, domnevno kulturo, navadami in tradicijami. 

Vso srečo, ker sicer je ta portal bolj sam sebi namen. Predlagam, da se poskusi iti tudi v medije in da se podpisnike pozove, da vsebino in povezavo delijo na družbenih omrežjih. Jaz bom to gotovo naredil. 
Burek Man | 27.07.2018 | 13:01 Prikaži
Potem predlagate da se vrnemo na prejšnje, "naravno" stanje, kjer se ljudje prehranjujemo z lovom, dokler ne zmanjka vseh živali?

Sicer pa, ko smo že pri nasilju... medvedi so ena zanimiva žival,... svoj plen začenjo jesti, še preden ga ubijejo (najprej ga onesposobijo, da ne beži, pa začnejo jest). Torej je žival še živa, medtem, ko jo medved je, dokler ne umre od šoka, izkrvavitve, ali pa ko medved poje kakega od ključnih organov. 

Zdaj pa to primerjajmo z človeškim hitrim strelom v glavo v klavnici, pa se hitro vidi, kdo je bolj nasilen. 
jure pogačnik | 27.07.2018 | 13:59
Burek Man:

standard ali ideal človeškega obnašanja ne more biti medved. Človeški um res lahko najde opravičilo za vsako neumnost, ampak poskušajmo razmišljati drugače.
google: WFPB | 12.08.2018 | 01:47
 
"Nasilja in uničevalnosti ni možno več opravičevati z vitaminom B12, domnevno kulturo, navadami in tradicijami."

-> Res je, dober komentar. Če kdo tega komentarja ne razume dobro, je ta stran odlična za pojasnila: https://yourveganfallacyis.com/en

"Predlagam, da se poskusi iti tudi v medije in da se podpisnike pozove, da vsebino in povezavo delijo na družbenih omrežjih."

-> Nekaj medijev/novinarjev je že obveščenih. Ljudi pa skoraj vsak dan kdo na družbenih omrežjih pozove k glasovanju/deljenju. Zdaj smo že zelo daleč prišli z glasovi in dosegom. :)
google: WFPB | 12.08.2018 | 01:55
 
Burek Man: "Sicer pa, ko smo že pri nasilju... medvedi so ena zanimiva žival,... svoj plen začenjo jesti, še preden ga ubijejo (najprej ga onesposobijo, da ne beži, pa začnejo jest). Torej je žival še živa, medtem, ko jo medved je, dokler ne umre od šoka, izkrvavitve, ali pa ko medved poje kakega od ključnih organov. Zdaj pa to primerjajmo z človeškim hitrim strelom v glavo v klavnici, pa se hitro vidi, kdo je bolj nasilen. "

-> 1. https://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals" title="https://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals">https://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals
-> 2. Zakaj ne primerjaš kvalitete življenja medvedovega plena s kvaliteto življenja rejnih živali v industrijski živinoreji. To, da si primerjal le zadnjih nekaj minut življenja namesto vseh minut življenja, je cherry-picking.
-> 3. Če si preskočil točko 1, jo prilepljam še enkrat: https://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals" title="https://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals">https://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals
Rihard Repnik | 26.07.2018 | 18:37
Vem, da ni direktno povezano, bi pa lahko bilo vključeno v novo prehransko politiko.

Pravično bi bilo, da se uvede subvencija ljudem, ki imajo razne diete zaradi dokazljivih zdravstvenih razlogov. Samoumevno je, da diabetiki dobivajo ustrezna zdravila, brezplačno je tudi zdravljenje zaradi neustrezne/neuravnotežene prehrane. Nekdo, ki pa ne sme uživati npr. laktoze ali glutena, pa je primoran kupovati ustrezne izdelke, ki so precej dražji. Tudi do 500 %. V tujini je to ponekod že urejeno. Na mestu bi bila subvencija. Pri nas deluje društvo, ki pa je prostovoljno in če imamo v državi podporo za ostale projekte, bi se lahko našla sredstva tudi za to.
google: WFPB | 12.08.2018 | 01:22
 
Spoštovani,

vsak registrirani uporabnik spletnega portala predlagam.vladi.si lahko ustvari nov predlog. Če ustvarite nov predlog in o njem obvestite tarčno populacijo in ustrezna društva, boste tako dobili več feedback-a kot če je Vaš komentar skrit tu med komentarji drugačnega predloga. :)

Lep pozdrav.
Vilma V. Merčun | 26.07.2018 | 13:33
Končno smo dočakali predlog, ki sem ga pogrešala že dolgo časa. Naredimo nekaj dobrega za naše potomce, da bodo imeli prihodnost, kot si jo zaslužijo! Naredimo nekaj dobrega tudi zase, za svoje zdravje in za pravice živali, ki so ujete v naš krivičen svet!
Vane Urh | 26.07.2018 | 09:52 Prikaži
Moj glas gre ZA, predvsem zato, ker bi si želel bolj dostopnega ekološega mesa in ostalih lokalnih pridelkov.
Vilma V. Merčun | 26.07.2018 | 13:48 Prikaži
Prosim, preberite knjigo Celota (dr. T. Colin Campbell), pa še mnoge druge, da boste sami ugotovili, da nobeno meso (ali mleko) ni dobro za vaše zdravje, saj si ne želimo umreti zaradi kapi, raka ali sladkorne bolezni, če omenim najpomembnejše. Glede na vašo utemeljitev namreč menim, da vam etični vidik ni pomemben, čeprav si živali niso zaslužile takšnega suženjstva, trpljenja in smrti zaradi nas, ljudi, ki nismo zadosti izobraženi, da bi vedeli, kaj nam škoduje in kaj koristi. 
Jure Vrhovnik | 26.07.2018 | 17:05 Prikaži
G. Vane Urh, hvala za podporo.

Burek Man, članek, ki ste ga pripeli, izhaja iz zelo trhlih argumentov (ker je pračlovek z žvečenjem mesa porabil manj energije kot z žvečenjem zelenjave, avtor sklepa, da je z mesno prehrano lažje preživel. Mogoče je to res, čeprav je le ugibanje. Ampak tega argumenta ne moremo aplicirati na sodobnega človeka, ki uživa bolj prebavljivo kuhano zelenjavo - pa tudi če bi jedel samo surovo, ta argument ni trden). To je le en izmed dvomljivih argumentov t.i. "paleo-teorije", ki je zelo popularna v laični javnosti, v znanstvenih krogih pa ni pretirano sprejeta.

Citiram par virov, ki “paleo-teoriji” nasprotujejo, oz. ugotavljajo, da iz zgodovinskih podatkov o prehrani pračloveka ne moremo sklepati na to, kakšna je optimalna prehrana sodobnega človeka, ker so se pogoji in razvoj človeka v tem času zelo spreminjali.

1. Paleo-antropolog Peter Ungar (avtor 150 znanstvenih del o ekologiji in evoluciji): »From the standpoint of paleoecology, the so-called Paleo diet is a myth. Even if we could reconstruct the precise nutrient composition of foods eaten by a particular hominin species in the past (and we can't), the information would be meaningless for planning a menu based on our ancestral diet. Because our world was ever changing, so, too, was the diet of our ancestors.« 
https://blogs.scientificamerican.com/gue..-human-diet/

2. Paleo-antropolog Daniel Lieberman z univerze Harvard: »There is no one 'Paleo diet.' There are millions of Paleo diets. People in East Africa ate different foods than people in West Africa versus the Middle East, and South America, and North America.« https://www.amazon.ca/The-Story-..lution/dp/030774180X 


3. Eden boljših poljudnih člankov, ki povzame večino trenutnega znanja o evoluciji prehrane in sklene mnenja nekaterih znanstvenikov, da se je v človeški zgodovini vrstilo nešteto različnih prehran, človek pa se je nenehno evolucijsko prilagajal (razvil raznovrstne encime za prebavo novih vrst hrane), zato je iz teh teorij nesmiselno sklepati o tem, kakšna je optimalna zdrava prehrana za sodobnega človeka. https://www.nationalgeographic.com/foodf..ion-of-diet/ 

Bistvo je ugotoviti, ali lahko sodobni človek zdravo in kakovostno živi na primarno rastlinski prehrani. V pripetem predlogu (daljši strokovni različici) je navedenih ogromno medicinskih dokazov, ne samo da je to mogoče, temveč da so ljudje, ki živalska živila zamenjajo z rastlinskimi, bolj zdravi.
pravični | 26.07.2018 | 00:21
Želje so eno, realnost pa je drugo. Ni težko zapisati neke cilje za 10 ali 20 let naprej. Težje je to uresničiti. Vse se začne in konča pri denarju! Do leta 2030 bo še nekaj volitev in še nekaj usklajevanj različnih koalicij, ki bodo tako ali drugače hotele rezati torto, ki se ji reče proračun. Potem so tu od zadaj še vedno nenaistni sindikati z Štrukljem in podobnimi. Pa še kakšna kriza pride in bomo videli, kaj bo vse mogoče in kaj ne. Z večjimi spremembami lahko na hitro ukineš nekaj tisoč delovnih mest. Tudi za te ljudi mora potem država poskrbeti. Ni vse tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Tudi tista fora z avtomobili čez 12 let je iluzija!
BeeZee | 26.07.2018 | 00:08
 
100% se strinjam s tem. Prihodnjost tega plantea je na naiših krožnikih ter po 26 letih vegansta mi nič ne manjka in nikomur drugemu ki ga pzonam ko je že vegan 10 in več let... Rabimo hraniti ljudi ne živali in varovati divje živali in gozdove. 

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v priponki).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot avtomobili, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju avtomobilov [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

 

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.

 


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga. Če menite, da ste proti predlogu, predlagava, da najprej preberete priložen dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta in se šele nato odločite ali boste glasovali ZA ali PROTI. Glasovanje poteka dovolj dolgo, da vam to lahko brez težav uspe pravočasno. Priložen dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«].

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra

Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko

Ker živinoreja ogroža varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) bolj kot transport, bi bilo smiselno na področju živinoreje postaviti vsaj tako ambiciozne okoljevarstvene cilje kot na področju transporta [Opomba: Ministrstvo za infrastrukturo, 2017: »V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov, ki bodo imeli ogljični odtis večji od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km.«]. Živinoreja ogroža vsaj šest od devetih glavnih varnih mej zmogljivosti našega planeta.

Razpolovitev pridelave in vnosa živil živalskega izvora bo prinesla pomembne prednosti na okoljevarstvenem, etično-moralnem in zdravstvenem področju. Prednosti bodo opazne tudi na področju prehranske varnosti (samooskrbe), saj je na poljih, ki se zdaj uporabljajo za pridelavo krmnih poljščin, z vidika samooskrbe s kalorijami in z vidika samooskrbe z beljakovinami veliko bolj učinkovito pridelovati poljščine za prehrano ljudi kot poljščine za prehrano živali (glej poglavje 'Socialna pravičnost' v datoteki v prvi prilogi).

Smiselni cilji za Slovenijo:

  • Razpolovitev priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2020.
  • Postopno preusmerjanje okolju škodljivih kmetijskih subvencij iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.
  • Razpolovitev pridelave živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Razpolovitev dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Štirikratno zmanjšanje priporočenega vnosa živil živalskega izvora do leta 2030.
  • Postopno obdavčevanje živil glede na njihov ogljični/okoljski odtis med leti 2030 in 2050. [Opomba: Prihodki od davkov na živila naj se uporabijo na primer za povečanje kmetijskih subvencij, namenjenih pridelavi trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov; lahko pa bi živila, ki so hkrati trajnostna in zdrava, bila obdavčena z nižjo davčno stopnjo od današnje.]
  • Štirikratno zmanjšanje pridelave živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Štirikratno zmanjšanje dejanskega vnosa živil živalskega izvora do leta 2050.
  • Slovenija naj najkasneje do leta 2050 postane brezogljična družba (nizkoogljičnost ni dovolj ambiciozen cilj).
  • Ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060.


Predlagatelja:
Matevž Jeran, mag. inž. preh. 
Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf.


Naslovniki:
MZ -  Ministrstvo za zdravje 
NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje 
MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
MOP - Ministrstvo za okolje in prostor


Prva priloga: 
Daljša strokovna utemeljitev predloga, podkrepljena z več kot 200 znanstvenimi viri, ki utemeljujejo pomembnost prepolovitve uporabe živalskih izdelkov za okolje, etično-moralna načela in zdravje. Priloga navaja tudi nekaj konkretnih predlogov in idej, kaj lahko storijo državne službe, da bi pomagale doseči predlagane cilje. Kdor privzeto dvomi v predlog, je pomembno, da si v celoti prebere priloženi dokument in po možnosti tudi priporočeno literaturo na koncu dokumenta. Politika in splošna javnost se že vrsto let zelo izogibajo te neprijetne tematike in sploh ne poznajo pomembnih znanstvenih odkritij, ki opozarjajo, da je zmanjševanje uporabe živalskih izdelkov nujno za ohranjevanje planeta, zdravja in razvoja etično-moralnih načel. Priloženi dokument bi moral biti tudi obvezno branje za tiste, ki bodo odgovorni za odziv pristojnega organa.

Druga priloga:
Kratka poljudna utemeljitev predloga.


Lep pozdrav. :)


Ključne besede: prehrana, zdravje, etika, okoljevarstvo, trajnostnost, etična prehrana, trajnostna prehrana, okoljevarstvena prehrana, živinoreja, industrijska živinoreja, ogljični odtis, okoljski odtis, samooskrba, prehranska varnost, okolju škodljive subvencije, prehra