Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Nova Uredba o hrupu
 
marzola
Ogledov: 1714
Predlog ustvarjen 06.08.2018
Z odzivom organa 01.10.2018
Zadnja sprememba 18.07.2018 07:57:54

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (15)   Popravki predloga  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 01.10.2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa z namenom, da se izognemo, preprečimo ali zmanjšamo škodljive učinke zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu, določa stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, podrobnejšo vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, vsebino okoljevarstvenega dovoljenja, vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa, vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom in začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa in njihove prilagoditve.

Veljavna uredba vključuje tudi zahteve po ustreznih protihrupnih ukrepih, če vir onesnaževanja okolja s hrupom presega mejne vrednosti določene v uredbi.

Mejne vrednosti za linijske vire hrupa so predpisane v Preglednici 3, Priloge 1 uredbe.

Upravljavec vira hrupa mora skladno z uredbo izvajati ukrepe varstva pred hrupom, ki so: prostorsko načrtovanje in graditev objektov, ki so vir hrupa; prostorsko načrtovanje območij varstva pred hrupom, prostorsko načrtovanje območij in graditev stavb z varovanimi prostori; ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa, povezani z načinom obratovanja vira hrupa; ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na viru hrupa; ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolje iz vira hrupa (aktivna zaščita) in ukrepi zmanjšanja vplivov hrupa na varovane prostore stavb (pasivna zaščita), v skladu s predpisom, ki ureja zaščito pred hrupom v stavbah.

V skladu z 12. členom uredbe vir hrupa, ki ni linijski, ne sme obratovati, če povzroča čezmerno obremenitev. V primeru linijskega vira hrupa pa se šteje, da obremenitev okolja s hrupom ni čezmerna, če so upoštevani tehnično, prostorsko in ekonomsko upravičeni ukrepi za zmanjšanje emisije na viru hrupa in aktivne zaščite vira hrupa ter so v vplivnem območju vira hrupa na obstoječih varovanih prostorih načrtovani ali izvedeni ukrepi pasivne protihrupne zaščite.

Za obstoječe linijske vire hrupa se ukrepi varstva pred hrupom določijo v operativnih programih varstva pred hrupom.

Za vsak nov linijski vir ali linijski vir s spremenjeno zmogljivostjo, pa mora upravljavec linijskega vira izdelati tudi Oceno obremenjenosti okolja s hrupom, katere namen je zagotoviti dvig kakovosti vloge za okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje. Vsebina ocene obremenjenosti okolja s hrupom je določena v Prilogi 4 uredbe in jo v nadaljevanju na kratko povzemamo.

Ocena obremenjenosti okolja s hrupom je sestavljena iz sedmih točk. V točki 1, t.i. splošni del, so med navedenimi podatki na primer podatki o predmetu in namenu ocene, naročniku in upravljavcu vira hrupa, izdelovalcu ocene (z navedbo pooblastil) in načinu ocenjevanja hrupa.

Druga točka se nanaša na ocenjevanje obremenjenosti okolja s hrupom in med drugim vsebuje podatke o glavnih tehničnih značilnosti in režimu obratovanja vira hrupa; podatke o obratovalnem stanju vira hrupa; o izvedenih in/ali načrtovanih ukrepih varstva pred hrupom; o obravnavanih stavbah z varovanimi prostori in mestih ocenjevanja hrupa.

Tretja točka je namenjena vrednotenju ocenjenih kazalcev hrupa, skupaj s prostorsko opredelitvijo vplivnega območja vira hrupa z ustreznim grafičnim prikazom obremenitve površin s hrupom.

V četrti točki so med drugim opisani načrtovani ali potrebni dodatni omilitveni ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom ter podatki o učinkovitosti načrtovanih oziroma dodatnih omilitvenih ukrepov.

Sledijo si sklepna ocena (točka 5), viri podatkov in informacij (točka 6) ter nazadnje grafične priloge v tiskani in digitalni obliki v državnem koordinatnem sistemu (točka 7).

Zaradi urbanizacije in neustreznega planiranja prostora so primeri, ko so stavbe z varovanimi prostori znotraj varovalnega pasu ceste ali železnice. V teh primerih z aktivnimi ukrepi zmanjševanja hrupa (kot so na primer protihrupne ograje in tihi asfalti) ni mogoče zmanjšati hrup na predpisane mejne vrednosti. Takrat je mogoče zavezati upravljavca le k izvedbi pasivnih ukrepov (kot so izgradnja protihrupnih fasadnih elementov in oken s povečano izolativnostjo). Upravljavci pa lahko opravičijo tovrstne investicije le, če z izvedbo pasivnih ukrepov tudi sanirajo čezmerno obremenjenost s hrupom. Na podoben način se napake pri umeščanju objektov v prostor rešujejo tudi v drugih državah.

Dejstvo je, da moderni način življenja prinaša več in obsežnejše obremenitve s hrupom, h kateremu s svojim načinom življenja - ne le s sodelovanjem v prometu, ampak tudi z nakupom izdelkov iz dejavnosti, ki povzročajo hrup - prispeva vsakdo od nas (na primer vsakdo, ki se vozi po cesti z avtom).

Na podlagi predhodno navedenih pojasnil je razvidno, da so mejne vrednosti kazalcev hrupa predpisane tudi za linijske vire hrupa, prav tako velja, da so v primeru preseganja predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa upravljavci linijskih virov hrupa dolžni izvajati ukrepe varstva pred hrupom.