Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Padavinski davek za demontažne tende, senčnike
 
Ferenc
Ogledov: 677
Predlog poslan 28.06.2018
Glasovanje se zaključi 26.07.2018
Zadnja sprememba 26.06.2018 18:17:15

5 Za | 23 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (22)  
toxico | 28.06.2018 | 14:15
potem takem se lahko obdavči tuki tistega ki ima dežnik ali kapo na glavi.
Burek Man | 28.06.2018 | 14:56
Sploh ne rabiš kape za to!
Do 2019 vsi na merjenje površine glave in ramen!
Ferenc | 29.06.2018 | 10:21
vatli enaki za vse!
Digifotko | 29.06.2018 | 11:43
enake vatle torej tudi za šotore, avtodome in marele, nadstreške za avtomobile itd - zadeva se plačuje tudi za zasebnike, ne samo gostince, ne??? Aja pa vlake tudi... pa drevesa po parkih...
bombon | 28.06.2018 | 18:16
Torej bi morali biti davka oproščeni gostilničarji, ki bi imeli urejeno odvodnjavanje tend in senčnikov preko ponikovalnih jaškov ali vkopanih rezervoarjev? Pa ne pozabimo na vsa parkirana osebna in tovorna vozila, sombrerote in šild kape.
Digifotko | 28.06.2018 | 23:16
Glede na citiran člen uredbe je uvedba predlaganega nezakonita, ker se voda iz tend ne odvaja v kanalizacijo ali javno čistilno napravo, ker pade na javno površino kot če tende ne bi bilo, le da kakšen meter stran. Razen tega je zaračunavanje nemogoče, ker se tende in senčniki ob močnejšem vetru pospravljajo, pozimi pa jih večine sploh ni, ker služijo predvsem za poletno senco.
Ferenc | 02.07.2018 | 08:38
Ha ha ha ,drugi tir , vse  v tančico zavito ,povito z vrvico in zapakirano kot se  šika... Tako nas nategujejo da še sami ne vedo kaj bi si še izmislili da bi bilo  bolj donosno za njih, pa udri po siromaku.
 
Ne vem kako je pri naših  najemnikih in gostincih, se bom pozanimal, sedaj so morali zamenjati VSE reklamne marele (Union,Laško).  Namreč če pada dež, kratko malo zaprejo marele,zaradi vetra seveda.
 
Tako kot  vsi ostali se sprašujem kaj nam prodajajo ... Namreč meteorna voda je ločena po mestu Ljubljana in speljana direktono v Ljublanico. Prenova Eipprove se je izvajala tako kot ponavadi, najprej jarki, drenaža,utrjevanje, kabli za parkirne aparate in rasvetljavo, potem pa asfalt.

Predno so dali končen sloj pa je sledil pregled cevi z kamero  od VOKA in JOJ  vse kanalizaciske cevi je potrebno zamenjati.... .stroški kopanja in ponovno  asfaltiranje..... Skratka po pritožbi pa  direkt v  urad župana in so na stroške  VOKA popravili , pa ne toliko kot so nam obljubljali, da je potrebno zamenjati skoraj vse cevi do glavnega jaška, ki poteka direkt pod cesto.

Takrat sem se vprašal kam pa gredo meteorne vode  in zakaj v predvideni adaptaciji arh. Koželj, županov dvorni risar, ni predvidel skupnega jaška za METEORNO vodo in direkt v cesto in v Gradaščico ,tam je že par cevi za meteorno vodo. Nekateri lokali pa imajo speljano meteorno vodo kar na PLOČIK, cev so iz jaška preusmerili kar ven pa na pločnik.. in tako ima gostilna Mana(ob pristopu do Mercatorja) ,CERKEV ki ima fi 200mm parkrat ob cerkvi in bi potem tam ..ladice spuščal.
Porabili so že ogromno časa in denarja za poravilo ventilov ..za fontano pa je samo 1 dan delala v celoti ,popravjali pa so jo 10x  ali već
 
Po odloku ...tra la la pa moram prav tako plačati ekološki davek na Dolenjskem, kjer gre voda v vodnjak za zalivanje in potrebe pranje kuhanje vse razen pitja
Pa imam še večje tri strehe..kaj onesnažujem tam pa sam BOG vedi...
Tako kot je včasih bilo ,dež pade na njivo ,travnik ,al pa na streho in višek  gre v zemljo.......kaj pa tu onesnažujem????in zakaj plačujem ,kot v mestih.

zanimivo bi bilo poizvedeti koliko padavinskega davka plačuje cerkev svetega jakoba na levstikovemm trgu ? :) ali pa stolnica ? kajti voda iz njihovih streh se ne izliva v ljubljanico ??? ampak v kanalizacijo, če si upa VO-ka to povedati :)
 
Ferenc | 02.07.2018 | 09:00
Podjetje VO-KA mi je zraven položnic prejšnji mesec poslalo dopis v zvezi davka na padavine. . Obrazložitev je sicer razumljiva, saj je podkrepljena z vsemi številkami uradnih listov, nerazumljive pa so nekatere podrobnosti. Zaradi prostorske omejenosti v detajle ne morem. Na dopisu se na prefinjen način omenja Evropa. Če sem direkten, je to Bruselj, češ, saj so to med drugim tudi njihovi cilji. Takšna megalomanska administracija pač mora dati nekaj od sebe. To je eleganten izgovor, Sicer pa, če bi v Bruslju izjavili, da smo Slovenci bedaki, bi verjetno tudi to sprejeli z odobravanjem. Saj so pač oni tako rekli in mi bi uvedli davek na bedake. V dopisu piše. »Odvajajnje in čiščenje padavinskih voda s streh je postavka, ki jo s 1.1.2013 uvajamo na novo in se zaračunava samo uporabnikom, ki imajo padavinsko odpadno vodo s strehe speljano v kanalizacijo. S prihodkom iz tega  naslova se pokriva del stroškov, vezanih na odvajajnje in čiščenje padavinskih voda s streh.« To ne drži! Da meteorno vodo zajemajo in prečiščujejo, je, milo rečeno, zavajanje ljudi. Kakšen politik bi celo dejal, da je to politični konstrukt. Padavinska voda (deževnica) se zajema skupaj z odpadno vodo v večini primerov. Za to je po mojem prepričanju čiščenje deževnice nelogično in plačevanje »čiščenja« nerazumno dejanje in takšne postavke je treba z računov takoj izpustiti. Zaračunavati odvajajnje deževnice je nezaslišano in nelogično ter skregano z zdravo kmečko logiko. Ali pa sem jaz tako neumen, da vsega tega ne razumem. Pri vsej tej težki gospodarski finančni krizi, ki pesti veliko večino prebivalstva Slovenije, ki se komaj prebija skozi mesec, nas še dodatno obremenjujejo s takšnimi neumnostmi, kot je plačevanje odvajanja in »čiščenja« deževnice. Kakorkoli hočemo zadeve »strokovno« prikazati, je to davek na dež in pika. Nič drugega. Če ga plačujemo lastniki stavb, naj ga potem tudi gostinci, ali pa naj se ta davek enostavno ukine!
znalček | 04.07.2018 | 16:12
Nekaj vam ni jasno. Zaračunava se le za vodo, ki gre v kanalizacijo. Če gre v ločeno kanalizacijo (za meteorne vode) je potrebno plačati tudi izgradnjo in vzdrževanje te kanalizacije. Če gre pa vse skupaj v običajno kanalizacijo, je pa k vsemu treba dodati še stroške čistilne naprave. Čistilna naprava namreč stane zelo podobno, če skozi njo pretakamo čisto deževnico ali pa , oprostite, drek. Če imate odtok deževnice iz strehe speljan v ponikalnico, v reko ali v cisterno, potem se prispevka ne plača.
Ferenc | 02.07.2018 | 09:05
Problem je, da sistem ni pravičen enak za vse in tega na Vo-ka in podobnih službah ne rešujejo, čeprav se ga zavedajo. Za primer, imam celo fotografije, kako se dezevnica izteka v "kanalizacijo" (op. reko Ljubljanico() v Stari ljubljani. Menda se voda iz javnih površin ne bi smela iztekati v ljubljanico!?
trdoleska | 04.07.2018 | 08:08
Če crkne meni krava, naj sosedu crkneta dve.
znalček | 04.07.2018 | 16:12
Nekaj vam ni jasno. Zaračunava se le za vodo, ki gre v kanalizacijo. Če gre v ločeno kanalizacijo (za meteorne vode) je potrebno plačati tudi izgradnjo in vzdrževanje te kanalizacije. Če gre pa vse skupaj v običajno kanalizacijo, je pa k vsemu treba dodati še stroške čistilne naprave. Čistilna naprava namreč stane zelo podobno, če skozi njo pretakamo čisto deževnico ali pa , oprostite, drek. Če imate odtok deževnice iz strehe speljan v ponikalnico, v reko ali v cisterno, potem se prispevka ne plača.
7147 | 04.07.2018 | 20:05
Verjetno se vsi strinjamo, da je potrebno dotečeno vodo (komunalno ali padavinsko) nekam odvesti. Da se jo lahko odvede, je potrebno nekaj zgraditi ali drugače povedano komunalno opremiti zemljišče. Vir sredstev za novogradnje (razširjena reprodukcija) naj ne bi bila cena storitve odvajanja in čiščenja ampak končna finančna obveza interesenta/investitorja novogradnje. To omenjam zaradi tega, ker občine del stroška (amortizacija,najemnina)  skupne cene po enoti  odvajanja in čiščenja velikokrat uporabljajo kot priročen vir sredstev za druge namene preko integralnega proračuna občine, kamor se stekajo (in potem trošijo) finančna sredstva. Tak  postopek  posledično spremeni  namembnost  zaračunanega/fakturiranega  vira sredstev – zelo podobno  izrazu »pranje denarja«. Ampak, pustimo to. 
Omenim naj, da je pobuda o zaračunavanju odvajanja padavinske vode iz  demontažnih  tend na prvi pogled zanimiva, a žal 21. člen Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa,da (citiram):
»Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi«.
Iz tega sledi (naj bi), da gostinec odvajanje  padavinske vode plačuje tako, da se količina določi na osnovi m3 porabljene pitne vode (sem večkrat prebral  in mislim, da prav razumem). Pa tudi vsi drugi, povezani  na  tak komunalni sistem to tako plačujemo in ni potrebe, da bi se sekirali, kam naj bi nakazali sredstva za odvajanje in čiščenje padavinske vode iz strešne površine avtomobila ali bog ne daj avtobusa ali še celo vlaka.

Že 5.11.2013 sem o tovrstni problematiki pisal na ta blog, a brez kakršne koli reakcije: 
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5202

»Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja« (URL 87/2012 in 109/2012) med drugim določa, da se ločeno obračunava:
a)      odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, ter
b)      odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
Merska enota za obračun dejavnosti pod
a)  je m3 porabljene oz. dobavljene vode preko vodomera, za dejavnost pod
b) pa m3, določen kot poprečna količina padavin v zadnjih petih letih po podatkih pristojne inštitucije za določeno območje.
Ker »Uredba« kot taka vsebinsko natančno določa in opredeljuje vse bistvene elemente, potrebne za določitev končne cene dobave in odvajanja vode, ki naj bi jo plačal uporabnik za katerikoli primer, naveden v tej »Uredbi«, ni jasno oz. smiselno določilo, zakaj se odvajanje (in čiščenje) padavinske odpadne vode z javnih površin obračunava po merski enoti m3 porabljene oz. dobavljene vode preko vodomera, saj količina vode, dobavljene preko vodomera ni v popolnoma nobeni odvisnosti od količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja (in čisti) iz javnih površin. Pri tem opisu sicer še manjka odvajanje padavinskih odpadnih voda iz utrjenih zasebnih površin, odvajanje zalednih voda preko kanalizacijskih sistemov, ipd. Iz vsebine »Uredbe« je pravzaprav možno zaključiti, da se odvajanje (in čiščenje) padavinske odpadne vode med drugim deloma tudi  iz avtocestnih površin financira v odvisnosti od porabe (pitne ?) vode preko vodomerov, kar po vsej verjetnosti ne »zdrži vode«.
Tako glede na vsebinsko sicer natančno določene in opredeljene elemente, potrebne za določitev končne cene storitve ni razumljivo, zakaj uredbo dajalec kot ločenih postavk ne opredeli odvajanja (in čiščenja) padavinske odpadne vode iz javnih cestnih površin, iz javnih in zasebnih utrjenih površin in odvajanja zalednih voda. Že laični pogled na mestna območja, ki so kanalizirana, dopušča oceno, da od skupnih mestnih površin dosegajo strešne površine cca 40%, utrjene površine cca 30% in cestne površine (brez avtocest) preostalih cca 30%. Tako predmetna »Uredba« ločeno obravnava v osnovi najčistejšo meteorno vodo iz streh (namenoma beseda »odpadna« ni uporabljena), ki jo je »potrebno« čistiti le v primeru, če se odvaja preko mešanega kanalizacijskega sistema; odpadnih voda z javnih površin (ceste, utrjene površine, da o delih avtocest ne govorimo), ki pa jih je potrebno čistiti in (ocenjeno) predstavljajo cca 60%-no površinsko in s tem tudi količinsko vrednost, pa kot bistven element ne obravnava ločeno.
Nadalje je potrebno izpostaviti še problem, ki je prisoten v definiciji stopnje izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe kot razmerja med dejansko izkoriščenostjo zmogljivosti infrastrukture javne službe in največjo projektirano zmogljivostjo infrastrukture javne službe.
Pri dimenzioniranju meteorne kanalizacije veljajo pravila, ki jih verjetno pozna tudi uredbo dajalec, da se kanalizacijski sistem dimenzionira na 50 ali 100-letna povratne vode (odvisno od ekonomske utemeljenosti obravnavanega območja). Mimogrede: nobena stopnja amortizacije vgrajenega materiala ali opreme ni manjša od dveh %, kar pomeni 50-letno dobo. To dejstvo torej omogoča, da se obratovanje  »predragih« (dimenzioniranih na 100-letne povratne vode), vendar pravilno dimenzioniranih kanalizacijskih sistemov obračunava dražje, kot je bilo tehnično pravilno projektirano in zgrajeno.
Še huje se ta problem odrazi pri mešanem kanalizacijskem sistemu, kjer se 100%-na (že prej pojasnjeno, da po vsej verjetnosti predimenzionirana) kapaciteta kanala tehnično deli na 5-10% za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode in 90-95% za potrebe odvajanja padavinske vode (!?)
Mogoče bi se lahko ta »predimenzioniranost« na področju amortizacije smiselno uporabila kot del elementa cene iz naslova »posebne storitve izvajalca« (11.člen) ?
Navedeni problemi v predmetni »Uredbi« niso opredeljeni niti niso podana izhodišča za njihovo poenoteno obravnavo in dopuščajo veliko možnosti tako občinam kot lastnicam komunalne infrastrukture in tudi izvajalcem tovrstne javne službe, da sicer ob pravilnem upoštevanju vseh ostalih določil (torej gledano iz pravnega vidika zakonito) pri novem določanju cen komunalnih storitev dosežejo tako rekoč kakršne koli hočejo cene za »nove« storitve, ki jih sedaj sicer že izvajajo v okviru obstoječih cen, ki so (ali naj bi bile) tudi pod drobnogledom pristojnih organov.
Prepričani smo lahko, da bodo prihodki tako občine kot izvajalca tovrstne javne službe po izdelavi novih (drugačnih ?) cen bistveno višji od dosedanjih za opravljanje enakih storitev v enakem obsegu, kot dosedaj. Res pa je, da bodo (so) imeli izvajalci tovrstne javne službe kar precej dela in nepotrebnih stroškov, da določijo vrednost neznanke, ki jo je dosedaj predstavljala skupna površina vseh streh z ugotovitvijo, kako in kam se odvaja po domače povedano dež ob dejstvu, da so vsaj javne površine že sedaj precej natančno določene.
In  javne površine uporabljajo vsi, ne le tisti, ki so priključeni na kanalizacijski sistem.
Predlagana rešitev:
a)      odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin se obračunava po priznanih stroških izvajalca javne službe, in sicer za odvajanje preko ločene meteorne kanalizacije brez upoštevanja amortizacije oz. ekvivalenta najemnine po definiciji te »Uredbe«; za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode preko mešanega sistema kanalizacije pa z upoštevanjem amortizacije oz. ekvivalenta najemnine. Dejavnost se financira iz proračuna občine (uporaba javnih površin ni omejena na individualne uporabnike kanalizacijskega sistema)
b)       odvajanje padavinske odpadne vode s streh se obračunava po priznanih stroških izvajalca javne službe, in sicer za odvajanje preko ločene meteorne kanalizacije brez upoštevanja amortizacije oz. ekvivalenta najemnine po definiciji te »Uredbe«; za odvajanje padavinske odpadne vode preko mešanega sistema kanalizacije pa z upoštevanjem amortizacije oz. ekvivalenta najemnine.
Dejavnost se financira s mesečnim plačilom uporabnikov in sicer po poenostavljeni metodi:
 A = mesečni strošek uporabnika
B = skupna površina kanaliziranega območja občine (100%)
C = skupna površina javnih površin
D = skupna površina streh
E = površina strehe uporabnika
F = priznani letni skupni stroški izvajalca javne službe
G = amortizacija
            A = (F : D x E): 12     in A = ((F+G) : D x E) : 12
 Pripis: V kolikor je izpostavljena problematika z moje strani napačno razumljena in morebiti niti ne obstoja, se opravičujem.

znalček | 11.07.2018 | 16:00
Dvomim, da se je kdo uspel prebiti skozi vaš prispevek.
Ferenc | 06.07.2018 | 09:47
Berite diplomsko delo Marka Fesela z naslovom »Odvajanje padavinske vode v podzemne ponikovalne sisteme, primerjava sistemov in ponudnikov ter stroškovna analiza teh sistemov po različnih krajih v Sloveniji« - https://dk.um.si/Dokument.php?id=70688 
Ferenc | 06.07.2018 | 09:53
Problematika zaračunavanja davka padavinskih voda s streh 

Vzpostavitev cene za obračunavanje davka na padavinske vode s streh je pri komunalnih podjetjih povzročila veliko težav in nejasnosti. Sprašujemo se, ali je smiselno oz. ali je zaračunavanje padavinskih voda s streh optimalna rešitev? Prav gotovo je potrebno urediti problematiko odvajanja padavinskih voda iz utrjenih površin. Okoljski cilji Evrope in Slovenije so, da čim več padavinskih voda ponikne in da se vodo čim dlje časa zadrži. Ni namen, da bi se, kljub večanju mest in urbanizaciji, povečevali kanalizacijski sistemi in čistilne naprave. Potrebno je padavinski in fekalni sistem ločiti tako, da se v kanalizacijo in čistilno napravo odvajajo pretežno fekalne odplake, padavinske vode pa v največji meri  ponikamo. Vendar po našem mnenju ne na takšen način, kot se ga je lotila naša država in občine, to je z davkom. Problemi oziroma nejasnosti, ki jih vidimo, so : 

1.Lastniki objektov nimajo nobenega vpliva na to, kakšno kanalizacijo bo občina izvedla na področju, kjer stoji nek objekt. Sedaj so lastniki objektov v mestu naenkrat postavljeni pred dejstvo, da bi morali nič krivi pričeti plačevati odvajanje padavinskih voda, alternative pa sploh nimajo. 

2.Na istem delu omrežja, kjer mora individualni lastnik po novem plačevati odvajanje  padavinskih voda s streh, odvajanja padavinskih voda iz cest in javnih površin, ki  predstavljajo večino odvedene padavinske vode, pa ne plačuje nihče. Po logiki bi jo 
moral plačati lastnik, TO SO PREDVSEM OBČINE, te pa seveda nočejo zagotavljati v  proračunu teh sredstev in so pri pripravljalcu zakonodaje izposlovale dikcijo, da se odvajanje padavinskih voda iz javnih površin ne plačuje. Breme so torej v celoti prenesli na lastnike strešnih površin. Padavinska voda s streh predstavlja le 13,5 % deleža v omrežju in 6% očiščene vode v čistilni napravi.

3.Če se je že uvedel obračun odvajanja padavinskih voda s streh, kako ga narediti pošteno? Določiti je potrebno površine streh, kar je še najlažje, nato pa še utrjene površine, ki niso strehe, a se iz njih odvaja padavinska voda v kanalizacijo (npr.dovozi, parkirišča, zelenice, dvorišča). Vsega tega se ne da točno določiti.
Določitev količine padavin na leto, ki je osnova za obračun, je nov približek.Večina objektov, iz katerih se padavinske vode odvajajo v javno kanalizacijo je več stanovanjskih. Potrebno bo preučiti, kako znotraj teh objektov razdeliti vodo, ki pade na skupno streho, ob upoštevanju skupnih prostorov, kleti, kako razdeliti padavinsko vodo, ki pade na dvorišče. Potrebno bo torej vzpostaviti novo bazo 
podatkov, ki temelji na več predpostavkah:


V preteklosti je bil marsikateri investitor prisiljen, da je tudi padavinske vode priključil na javno kanalizacijo, čeprav bi lahko odvajanje vode rešil s ponikovanjem. Še več, prisiljen je bil investirati v kanalizacijo, vsajposredno, preko komunalnega prispevka. 
•
V nekaterih občinah in tudi komunalah ni kadra, znanja in ni baz podatkov, ki so potrebne za izračun cene odvajanja in čiščenja padavinskih voda. 
•
V Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob
činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je točno definirano, kaj je sestavni del v kalkulaciji lastne cene odvajanja in lastne cene 
čiščenja odpadnih komunalnih voda in po enaki logiki tudi padavinskih odpadnih voda ( gre za vse stroške rednega 
obratovanja). Prav tako je definirano, kaj je sestavni del omrežnine (amortizacija objektov infrastrukture in zavarovalnine). Določeno je tudi, da morajo vse občine sprejeti cene po metodologiji iz predmetne Uredbe in to bi se moralo urediti do konca marca 2014. Nekatere občine so to izpolnile, nekatere ne. Seveda se javni 
kanalizacijski sistemi med seboj od primera do primera razlikujejo in zato se mora za vsak sistem posebej pridobiti potrebne podatke in iz njih izračunati ceno. Da ne bi bilo prevelikih neupravičenih razlik v izračunanih cenah po občinah, država zbira podatke o sprejetih cenah in lastnostih (tehničnih karakteristikah) sistemov in 
bo iz teh podatkov poskušala določiti med seboj primerljive sisteme, ki bi morali imeti tudi primerljive cene storitev. Ta primerjava
naj bi bila orientacija - tako za državo kot za lokalne skupnosti, ki cene pripravljajo. Pred kratkim so na državnem nivoju objavili takšno primerjavo, vendar je takoj prišlo do spora med občinami in 
izvajalci javnih služb. Primerjave naj ne bi bile narejene na dovolj dobrih skupnih imenovalcih, skratka da sploh niso primerljive in uporabne tako, kot je bilo mišljeno. Zahtevali so dopolnitve in mislimo, da sebo na tem, da bo zadeva res uporabna, moralo narediti še veliko. 
•
Kako pošteno določiti ceno odvajanja padavinske vode, ob upoštevanju dejstva, da se del padavinske vode odvede vse do CČN in se jo tam celo očisti (gre čez več črpališč in skozi celotni proces čiščenja), del pa se je razbremeni na več razbremenilnikih, ki so izvedeni na javni kanalizaciji do CČN? Merjenje teh pretokov na vseh razbremenilnikih in ČN je le teorija. Kako pri rednem 
vzdrževanju mešanega kanalizacijskega sistema (npr.visokotlačno 
čiščenje kanalov, sanaciji litoželeznih pokrovov, sanaciji cevovodov, deratizaciji...) določiti, kakšen del stroška je nastal zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda in kakšen del zaradi odvajanja padavinskih voda? 
•
Do sedaj je kakovosten elaborat objavilo le Komunalno podjetje Celje. Iz elaborata se da razbrati njihov pristop in če ga pregledamo, vidimo, da imajo vhodne podatke za izračun cene odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda povsem ločene od podatkov za odvajanje in čiščenje padavinskih voda, enako pri omrežnini. 
Probleme, ki jih vidimo pri obračunu padavinskih voda, so nekako rešili in prišli do potrebnih podatkov, s katerimi operirajo v elaboratu. Takšen pristop je verjetno imel v mislih tudi pripravljalec uredbe, a v vhodnih podatkih je kljub vsemu kar kup ocen. 

Menimo, da bi bilo v našem primeru najpametneje, da se vsi stroški odvajanja komunalnih in padavinskih voda seštejejo in se formira ena cena odvajanja, ki bi jo plačevali vsi uporabniki omrežja javne kanalizacije, ne glede na to ali so priključeni na javno kanalizacijo samo s komunalnimi, ali s komunalnimi in padavinskimi odpadnimi vodami (nenazadnje - javne površine, ki predstavljajo glav
ni del površin iz katerih dotekajo padavinske vode v javno kanalizacijo, lahko koristimo vsi). Novim objektom, kjer je 
možno ponikovanje, pa se prepove odvajanje padavinskih voda v kanalizacije. V primeru, da se tega ne držijo, se jim zaračuna taksa v višji višini, kajti investitor je imel možnost 
ureditve drugačnega odvajanja. 

Ustrezne službe, ki so pripravljale Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, bi jo morale prebivalcem ustrezno predstaviti predvsem iz vidika, zakaj se uvajajo dajatve na padavinske vode. Žal pa iz dneva v dan v časopisih prebiramo, kako je to le še ena potegavščina za pobiranje denarja, ter da je Slovenija ena redkih držav, kjer se bo takšna dajatev pobirala. Vse to so le nepreverjeni podatki, kajti večina evropskih držav ima urejene takse na padavinske vode že mnogo let. Ljudje bi se morali zavedati, da je kanalizacija javna dobrina, ki jo je potrebno vzdrževait in nadgrajevati, zato pa so potrebna finančna sredstva, ki jih je potrebno na nek način zbrati. Torej bi se morali z zakonom načeloma strinjati, drži pa tudi, da je uredba napisana preveč nejasno in bi se morala urediti na ravni države, ne pa da mora vsako komunalno podjetje urediti svoje podatke ter 
da bodo plačevali le posamezniki. Ostali, ki tudi uporabljajo javne površine, na katerih se zbere največ padavinskih voda, pa so plačila oproščeni. Naslednja stvar glede dajatev - ali se bodo ta zbrana sredstva, ki so zbrana z namenom, da se ureja problematika padavinskih voda, res uporabila v te namene ? Ta problem se nam je, na žalost, nazorno pokazal decembra 2014 v primeru Mariborske občine ob finančnih težavah, ki na vsak način poskuša najti dodatna sredstva za krpanje proračuna. 
"Kot je povedal novi direktor mestne uprave Damjan Lah, v Mariboru »ni več šale«. Odhodki mesta so v zadnjih letih vsako leto za 10 do 12 odstotkov presegli prihodke, sedaj pa je zmanjkalo možnosti za nadaljevanje takšne prakse. Lah je napovedal nekatere ukrepe za izboljšanje finančne situacije, ki pa ljudem nikakor ne bodo všeč, je priznal, med njimi je tudi zaračunavanje vrtcev po ekonomski ceni, dvig komunalnih prispevkov in zaračunavanje odvajanja meteornih vod.

Iz besed političnih funkcionarjev se torej da razbrati, da bodo z zaračunavanjem odvajanja padavinskih voda krpali proračunsko luknjo, namesto da bi se denar, zbran s tem davkom, vračal, oziroma bi se moral investirati nazaj v vzdrževanje kanalizacijskega omrežja. V tem je, po našem mnenju, smisel direktive oz. uredbe, žal pa to poglavje spada v "druge vode". 
Vir:
https://dk.um.si/Dokument.php?id=70688



In za izgradnjo SLO kanalizacij se danes pridobivajo evropska sredstva…
 
Področje trajnostne zasnove rešitev za kontrolirano odvodnjo padavinske vode v Sloveniji ni rešeno za vse enako. Rast prebivalstva, globalizacija in razvoj družbe  rezultira v vedno večjo urbanizacijo naravnega okolja. Globalne podnebne spremembe povzročajo vedno pogostejše ekstremne padavinske pojave, slike preplavljenih trgov pa redno in bolj ali manj naključno polnijo častnike po svetu. Trajnostni razvoj je postal prioriteta na tako rekoč vseh področjih gospodarstva.
V Sloveniji že nekaj časa vsi predpisi zahtevajo prioritetno ponikanje padavinske vode, kjer je to le mogoče, izogibanje obremenjevanju mešanih kanalizacijskih sistemov in pripadajočih naprav. Evropski standardi (EN) ter tako tudi slovenski ne obravnavajo posebej zasnove ponikovalnih sistemov in naprav.  
Ferenc | 09.07.2018 | 09:56
Za primerjavo Ljubljanske občine z drugimi občinami... Piranska je zanimiva, ali se padavinske vode v Piranu iztekajo kar v morje , medtem, ko se v Ljubljani ne smejo v Ljubljanico ... ?????
Ferenc | 10.07.2018 | 16:59
 Niti tende niti samostoječi senčniki gostinskih lokalov ob vseh stavbah nimajo urejenega odvoda meteorne vode preko žlebov in odtočnih cevi  v jaške kanalizacije stavb, torej ne  morejo biti osnova za obračunavanje kakršnihkoli prispevkov iz naslova vodarine, ki bi jih dobavitelj (Vodovod-Kanalizacija Lj.) lahko obračunaval. Poleg tega gre zagotovo za začasno postavitev, ki jo uporabniki lokalov izvajajo v času poletne sezone. Katere dajatve zaradi koriščenja javnih površin uporabniki (lastniki ali najemniki) gostinskih lokalov na teh lokacijah plačujejo, pa se lahko preveri pri pristojnih mestnih službah, ki te najeme izvajajo in nadzirajo.  
Ferenc | 10.07.2018 | 17:04
Nekatere "občine" v Sloveniji se zaradi dejstva, da ni sistematične ureditve evidence podatkov o površinah streh po objektih niso odločile za uvedbo te dajatve.
Stran:   1 2