Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Proti seksizmu - sploh pa v javnih razpisih!
 
antiseksist
Ogledov: 1743
Predlog ustvarjen 22.06.2018
Z odzivom organa 06.08.2018
Zadnja sprememba 22.06.2018 01:00:07

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (9)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 06.08.2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Enakost žensk in moških ter varstvo pred diskriminacijo sta temeljni človekovi pravici in temeljni vrednoti sodobnih demokratičnih družb. Načelo enakosti in prepoved diskriminacije sta vgrajena v vse temeljne mednarodne akte s področja človekovih pravic. Načelo enakosti zahteva, da enako situacijo obravnavamo na enak način, neenako situacijo pa na različen. V kolikor ne ravnamo v skladu s tem načelom, je takšno ravnanje, v odsotnosti objektivne in razumne utemeljitve, diskriminacija. Vendar pa je dovoljeno, in ne gre za diskriminacijo, če sprejmemo ukrepe za odpravo dejanske neenakosti in izboljšanje položaja določenih skupin v manj ugodnem položaju, če je to objektivno in razumno. K sprejetju takšnih specifičnih pozitivnih ukrepov za odpravo neenakega obravnavanja oz. diskriminacije žensk in spodbujanje enakosti žensk in moških nas zavezujejo Konvencija Združenih narodov o odpravi diskriminacije žensk, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 12. protokol h konvenciji in zakonodaja Evropske unije.

Da bi preprečili posredno diskriminacijo, je namreč v nekaterih primerih potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi ljudem, ki se nahajajo v de facto različnih situacijah, zagotovimo enake možnosti in pravice, preko različnega obravnavanja, glede na njihove različne okoliščine. Tako morajo vlada, delodajalci in ponudniki storitev zagotoviti prilagoditev svojih pravil in sprejeti posebne ukrepe za vzpostavitev t.i. dejanske (materialne) enakosti. Z izogibanjem sprejetja posebnih ukrepov se namreč poveča tveganje, da bodo pravila, predvsem pa praksa delovanja, prerasla v neposredno diskriminacijo.

V Republiki Sloveniji je pravna podlaga za uvedbo posebnih ukrepov vsebovana v 17. in 18. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo in 7. členu Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Opredelitev posebnih ukrepov v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je povzeta po 5. členu direktive 2000/43. Zakon o varstvu pred diskriminacijo omogoča sprejem posebnih ukrepov, s ciljem zagotoviti uresničevanje pravice do enakega obravnavanja, enake možnosti ali dejansko enakost in udeležbo na področjih družbenega življenja oseb, ki so v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine. Posebni ukrepi so opredeljeni kot začasni ukrepi in se sprejmejo z namenom preprečevanja ali odpravljanja posledic takšnega položaja oziroma predstavljajo nadomestilo za manj ugoden položaj.

V konkretnem primeru, ki ga navaja pobudnik, gre za uporabo posebnega ukrepa, da se v okviru Aktivne politike zaposlovanja spodbuja samozaposlovanje žensk. Podatki kažejo, da je med podjetniki in podjetnicami več moških kot žensk. Po podatkih za leto 2017 je v Sloveniji med podjetniki in podjetnicami (samozaposlenimi osebami) 32 % žensk. Tudi podatki o zgodnji podjetniški aktivnosti kažejo, da se moški pogosteje kot ženske odločajo za podjetništvo. Stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti je znašala v letu 2016 za moške 10,8 % in za ženske 5,1 %. Poleg tega izhaja iz izkušenj zavoda za zaposlovanje, da se ženske mnogo težje odločajo za samostojno podjetniško pot oziroma so pri odločitvi bolj previdne kot moški. Priložnosti za zaposlitev (ne samo za samozaposlitev) žensk je bistveno manj v primerjavi z moškimi, kar še posebej velja za visoko izobražene ženske. Med registrirano brezposelnimi osebami s terciarno izobrazbo namreč prevladujejo ženske (nekaj manj kot 70 %).

Z namenom, da se tej ciljni skupini – ženskam s terciarno izobrazbo - izboljšajo možnosti na trgu dela, odprejo nove priložnosti, olajša pot v podjetništvo, okrepi njihova gospodarska in družbena vloga ter spodbudi njihove ustvarjalne in inovacijske potenciale, je bil uveden posebni ukrep podpore pri samozaposlitvi.

Iz navedenega izhaja, da je pobudnikov predlog, da se prepove kakršnokoli razlikovanje na podlagi spola nesprejemljiv, saj posebni ukrepi, pod zakonsko določenimi pogoji, ne pomenijo diskriminacije.

 

Priloge: