Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Bele zalivke naj ne bodo več plačljive
 
dimko
Ogledov: 1165
Predlog ustvarjen 28.05.2018
Z odzivom organa 04.07.2018
Zadnja sprememba 27.05.2018 21:38:13

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (7)   Popravki predloga  

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat, v nadaljevanju prilagam pa nekaj novih dejstev.

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska (1-9).

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska (1-9).

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska.

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljamo o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Smiselno bi se zdelo Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.


Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.


Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

 

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:


"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.


Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.


Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.


Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat:

http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399
(2010)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919
(2014)
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804
(2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  1. Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  2. Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  3. Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  4. Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

"V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov?

Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno?

Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.


Ključne besede: amalgam, živo srebro, zobozdravstvo, bele zalivke
nova_sola | 30.05.2018 | 10:00
Ne vem sicer dobro, kaj je res, vendar je prav, da gre ta predlog naprej in da se poda poglobljen odgovor. 

Sicer pa je moje mnenje, največ raka povzročijo izpušni plini in cigareti. 
znalček | 30.05.2018 | 13:29
Pravzaprav mi i čisto jasno, zakaj bi morale biti plombe (bele) zastonj, vsi ostali zobozdravstveni posegi pa plačljivi (proteza, mostiček, anestetik ...)
Sony Globokar | 30.05.2018 | 16:20
Že leta nazaj sem hodil k zobozdravnici s koncesijo. Ona in njena asistentka sta že obe v pokoju zato lahko zadevo mirno povem.

Vedno je vprašala, če želim belo ali amalgamsko zalivko in priporočila belo zalivko. Potem je to zalivko vedno zaračunala z doplačilom 1.000 tolarjev (to je današnje dobre 4 €). Zanimivo pa je, da sem v Dnevniku prav takrat prebral da so bele zalivke spredaj brezplačne, da ji "časti" zdravstvena blagajna in sicer L in D, spodaj in zgoraj in sicer prve 3 zobe. 

Obogateli gospe s tistim denarjem zagotovo nista, sta ga pa verjetno porabili za malico in še kaj. 

Tako to pač je. Če bi ji pokazal članek v časopisu ali je opomnil, kaj hujšega. Veste zobozdravnik lahko naredi dobro zalivko (plombo) takšno katera drži 10 let ali pa takšno katera po 3-eh dneh izpade. In potem zopet malo pobrusi in naredi novo in na koncu zmanjka zoba. Pa bodi pameten. 

So kasta zase in počnejo kar se jim zljubi. Nekoč je neka zobozdravnica delala na koncesijo zraven pa pacientom še računala kot da so prišli v zasebno zobno ambulanto. Jo je zavarovalnica dobila, so ji vzeli paciente. Čez nekaj mesecev je odprla privatno ambulanto in nikomur nič, dela ima čez glavo (nova hiša, vozi mercedesa...).
dimko | 11.06.2018 | 17:08
Ob koncu razprave dodajam še novejšo slovensko študijo o živem srebru (38). In popravek k navedbi: "Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja:"; nekoliko bolj jasen in pravilen zapis: "Sestava ekspertne skupine, ki je pripravila SCENIHR mnenje o amalgamu, je leta 2008 bila naslednja: .. ". 

Prejšnji odgovori ministrstva za zdravje na temo amalgama so pogosto bili tudi v smislu: ustanovili smo/bomo delovno skupino, ki bo zadevo preučila (odgovor leta 2014). Ali: ravnamo skladno s to in to EU uredbo (odgovor januarja 2018). Če sem lahko še enkrat sarkastičen: Morda bo dovolj, če pogledate švedske študije in njihove razloge za opustitev amalgama ali kar slovenski pravilnik o ravnanju z amalgamskimi odpadki. Morda potem dodatne delovne skupine ne bodo potrebne. Če se vam po drugi strani EU uredbe zdijo pomembnejše ali morda le priročen izgovor, da se stori nek zahtevan minimum: nobena EU uredba ne prepoveduje popolne opustitve amalgama. Gre za vašo odločitev in odgovornost o uporabi živega srebra v slovenskem zdravstvu..

=============

38) Prenatal mercury exposure, neurodevelopment and apolipoprotein E genetic polymorphism. (2017, Ljubljana)
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27616663

"The results showed negative association between low-to-moderate Hg exposure in children with normal neurodevelopmental outcome and cognitive and fine motor scores at 18 months of age as assessed by Bayley III. The Hg-related decrease in cognitive score was observed only in children carrying at least one Apoe ε4 allele, while the decrease in fine motor scores was independent of the Apoe genotype."
dimko | 04.07.2018 | 15:54
Spoštovani, hvala za odgovor. Predlog je bil v pretežni meri vezan na uporabo amalgam in varnost le tega. Podane so bile konkretne študije in primer Švedske. V odgovoru se do amalgama in vaših prejšnjih navedb o varnosti tega vsebinsko niste opredelili (kar morda pomeni, da ste se od svojih prejšnjih navedb distancirali?), ste pa tokrat citirali trenutno slovensko zakonodajo in standarde s področja. Nemajhen vpliv na obstoječe in bodoče zakone in standarde s področja zdravja ima ravno ministrstvo za zdravje. Namen portala predlagam.vladi.si morda ni toliko citiranje trenutne zakonodaje, le-to lahko poišče in se z njo seznani vsak sam, pač pa komunikacija o možnem izboljšanju le te. Če pa že citiramo zakone: v zakonu o pacientovih pravicah je med drugim zapisano: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe; pravica do obveščenosti in sodelovanja; pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Zdi se, da se z amalgamom izpolnjuje malo ali nič od navedenega. Kot je nadalje razumeti, zakonodajo o amalgamu spreminjamo zaradi tujih uredb, ne zato, ker bi z uporabo živega srebra v zdravstvu lahko bilo kaj v osnovi narobe. Ob pavšaliziranju v odgovorih, sklicevanju na uredbe iz tujine, pa na ta in on zakon ali standard, ki ste ga sami sooblikovali: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljamo o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Ne vem, če bi vam lahko bilo bolj vseeno..

PS: "Predlog nove ureditve je trenutno še v usklajevanju, pričakovati je, da bo pričel veljati še v tem letu." Kar trenutno usklajujete je verjetno minimum minimuma (prepoved amalgama za nosečnice in otroke), ki bi bo evropski uredbi moral veljati s 1.7.2018, a ste tudi ta rok zamudili.
anekdota | 04.07.2018 | 23:26
 
Obljube vlade ne jemati preveč resno, namreč mnogim ni v interesu, da so bele zalivke brezplačne; najverjetneje bo trajalo še mnogo let, preden bo to uvedeno; žal. Za "rajo" je dober amalgam, za zdravje zdravnikov, pa jim prav tako očitno ni mar.
JazPravim | 08.07.2018 | 21:24
Spet se bomo torej delili na več (nosečnice, doječe matere, otroci) in manj vredne državljane. 

Hvala!