Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


naj bo socialna pomoč od 2019 v višini 485,05 EUR mesečno
 
verso verso
Ogledov: 640
Predlog poslan 24.05.2018
Arhivirano
Zadnja sprememba 23.05.2018 12:24:25

  Predlog   Število glasov   Komentarji (26)  
Burek Man | 24.05.2018 | 14:30
Socialna pomoč bi morala biti samo za delovno nesposobne ljudi (hude invalide, ipd.). 
Za ostale bi bila boljša varianta plačanega družbenokoristnega dela za recimo polovični ali 2/3 delovni čas. 
gepard tiger | 24.05.2018 | 16:51
Višina socialne pomoči, bi morala biti izplačana različno. Moje mnenje je, da ne morejo imeti  vsi enakega zneska. Če imaš malo delovne dobe, bi moral prejemati  minimalno pomoč, kot je zdaj okoli 300 eurov. Z starostjo, bi se morala pomoč zviševati. Zdaj je vseeno, ali nimaš enega dneva delovne dobe, ali pa imaš trideset let delovne dobe prejemaš enak znesek.
Burek Man | 24.05.2018 | 17:49
Mimogrede, pri 800.000 zaposlenih, pomeni tak dvig povprečno, posredno 12.5eur nižjo mesečno plačo za tiste ki delajo, in 100eur višjo socialo za tiste, ki ne. 
bombon | 24.05.2018 | 18:41
Zakaj pa ne kar 800 ali 1000? :)
gepard tiger | 24.05.2018 | 19:18
Spoštovani bombon ! Če bi se zgledovali po razvitih državah, bi bila verjetno res socialna pomoč okoli 800 eurov. V Sloveniji se zgledujemo po razvitih državah po vsem, razen pri plačah ne. Prijateljica iz Švedske se smeji, ko sliši kako nizke plače so v Sloveniji, saj imajo pri njih višjo socialno pomoč kot mi plače. Povedala je tudi, da cene osnovnih potrebščin pri njih niso bistveno dražje kot v Sloveniji.
Burek Man | 24.05.2018 | 23:31
Ja, hrana v lidlu stane isto kot v srbiji. 

Koliko pa stane frizer? Vodovodar? Mehanik? Kosilo v restavraciji?
bombon | 25.05.2018 | 15:23
@geopard tiger, žal stvari tako ne delujejo, češ se bomo zgledovali po razvitejših in kar tako čez noč povišati plače in socialne pomoči na raven Švedske - je le pomembna tudi produktivnost, naš polžji tempo sprejemanja reform in dejstvo, da smo bili 45 let "obdarjeni" s komunizmom, Švedi pa ne.
In če prijateljica ne razume, zakaj imamo nizke plače in zakaj jih v trenutku ne zvišamo na njihovo raven, je pač na področju ekonomije in zgodovine anafalbet.
gepard tiger | 25.05.2018 | 16:37
Bombon če bi država znižala davke na plače, bi se plače lahko povišale. Tisti manko, ki bi nastal v državnem proračunu, bi država lahko dobila drugje, ker to nebi bil ogromen izpad v proračunu. Večje plače večja potrošnja in več davka bi država pobrala. Gospodarstvo nebi imelo dodatnih stroškov. Najnižja neto  plača nebi smela biti nižja kot 800 eurov. Pod komunizmom, so si lahko delavci z minimalnimi plačami privoščili kakšen teden oddiha na morju zdaj to ni možno, ker komaj shajajo iz meseca v mesec s tistim kar zaslužijo.
Burek Man | 25.05.2018 | 22:33
No no...  v socializmu so šli na en teden paradajz turizma nekam v bližnjo hrvaško, in to si tudi zdaj lahko privoščijo vsi, če živijo tako življenje, kot v socializmu. Povprečen avto stane cca 200eur na mesec + cena goriva (v socializmu tako revni pač niso imeli avtov), plus še cca 100eur na tročlansko družino za internet, kabelsko/ip tv in tri mobitele (kar tudi ni bilo v socializmu), aja, pa še nabavna cena telefonov. 
Digifotko | 25.05.2018 | 22:19
Se strinjam pod pogojem, da je minimalna plača dvakratnik socialke.
anekdota | 26.05.2018 | 13:37
 
Potrebni minimalni neto prejemki:

* Minimalna socialna pomoč: 500 EUR
* Minimalna neto plača: 1000 EUR
* Minimalna pokojnina: 900 EUR

ali uvedba UTD in ponovno vrednotenje dela.

Vse kar je manj od tega je životarjenje, predvsem zaradi tistih, ki od družbe vzemajo preveč in, ker kot družba neprimerno določamo, vrednotimo opravljanje različnih poklicev.
Sedaj delo tistega v najvišjem plačilnem razredu vrednotimo 12x več kot delo tistega, ki je v najnižjem palčilnem razredu, kar je banalno, nedostojno in nepravično. V privatne sektorju pa so odstopanja, razlike še mnogo višje.

Veljavna plačilna lestvica:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocj..vna_placna_lestvica/
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov...roskov_15.1.2018.pdf - Povezava ne deluje!!

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocj..nih_mest_in_nazivov/
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov...g_FDMN_15.5.2018.pdf

V družbi ustvarimo kolikor ustvarimo. Če tega ne delimo pravično pomeni, da bodo na eni strani eksceci v katerih bo nekaj ljudi imelo mnogo preveč, na drugi pa veliko ljudi, ki bodo imeli premalo. - To se dogaja v kapitalizmu in korporatizmu. Ekscesi postajajo vse večji, kar pomeni vse več revnih in vse več zelo premožnih.

Potrebno je na novo ovrednotiti delo ljudi, bolj pravično z bolj dostojnim učinkom. Tako,da bo vsak delavec imel ekonomsko perspektivo, ki mu bo zagotavljala zadovoljive ekonomske možnosti za dostojno življenje.

V kolikor bi snažilke, delavci ipd. najnižje plačani poklici štrajkali le nekaj dni, bi se ustavilo vse! Zatorej spoštujmo vsako delo in ga temu primerno tudi nagradimo.


Burek Man | 26.05.2018 | 15:25
Ali pa ukinemo socialo za vse, ki so sposobni delat, ukinemo minimalno plačo (tako kot švica), pa zapremo meje in nehamo uvažat tujo delovno silo. Delavcev bo manj, sami bodo lahko izpogajali višje plače.

Razumem da se vsi primerjate z nemci, in nemškimi plačami, ampak poglejte samo recimo ceno frizerja v nemčiji, avstriji, švici, ipd, potem pa bo vsem jasno, kako ima lahko frizerka 2x, 3x višjo plačo kot tukaj. 

Zavedati se je treba tudi, da delavci ne delajo za dobiček, ampak prodajajo svoje ure za denar. Delavec nekaj naredi, dela npr. 40 ur tedensko (seveda prazniki, dopusti, bolniške ipd to malo spremenijo), in za to delo pričakujejo konec meseca neko številko na TRR-ju. Delavec ni vložil niti centa v podjetje, ni kupil strojev, ni vzel kredita za nabavo prostorov, ampak je samo prišel, in svojih 40ur tedensko prodal za nek znesek. Če se produkti dobro prodajajo, slabo prodajajo, ne prodajajo, ali celo vračajo nazaj, to ni problem delavca, on konec meseca pričakuje plačo. Če gre podjetje v minus, tudi ne bi vzel kredita in dokapitaliziral podjetja.

Za razliko od delavcev, podjetniki vse to počenjo (i zjemo tistih treh, ki se vrtijo po televiziji, ki so vsi tam zato, ker so bili vmešani v državo - zato bi treba prodat še teh nekaj državnih podjetij, da bo mir). Torej podjetnik vzame kredit, nabavi stroje, najame/kupi prostore, spiše poslovne načrte, najde stranke, zaposli delavce (vse s svojim denarjem, oz. z denarjem od kredita/hipoteke) in konec meseca, kar ostane je seveda njegovo. Če je v minusu, bo pa tudi on kril ta primanjkljaj, ali pa zaprl firmo, se poslovil od vsega denarja, in po možnosti še od hiše zaradi hipoteke. 

Torej, če bi radi delavci bili podjetniki, pa pobirali dobiček, se jih lahko nekaj zbere skupaj, odprtje firme je kaka urica, dve, 7500eur vložka v firmoo (ki se ga lahko takoj porabi za nabavo strojev, ipd). pa naj delajo v obliki "zadruge", ali kakorkoli želijo svojemu podjetju reči. Ampak v praksi se izkaže da, ko je dobiček, bi delavci radi del tega, ker so ga po njihovo oni ustvarili (neglede na to, da je morda nastal, ker je marketingar in prodajlec navdušil/nategnil stranke, da so plačali več za ta produkt, kot bi plačali drugje), ko je pa minus (ki je lahko da nastal tudi zaradi slabega dela delavcev), pa tega seveda ne bi krili. Če delavcem omeniš, da bi bili sami svoji šefi ("samoupravljanje") so takoj za, ko omeniš, da morajo kaj investirat, vzet kredit, hipoteko, se pa zgodba konča.

Pač, treba se sprijaznit, ali si podjetnik, in nosiš ves rizik in dobiček podjetja, ali si pa delavec, in prodajaš svoje ure za denar. 

Kot je že nekdo drugje napisal, najbolj fer sistem bi bil sistem "javne dražbe", torej tako kot pri recimo kruhu. Rabiš kilo kruha, greš tam, kjer je najcenejši, oz kjer je cena/kvaliteta najboljša. Podobno bi bili vsi delavci lahko samostojni, kdor bi rabil za spucat pisarno, bi rekel "rabim nekoga, da to spuca", in najcenejši (ali cena/kvaliteta optimum) bi dobil to delo. Ampak ker iz birokratskih razlogov to ne gre, imamo tak sistem, kot ga imamo pač danes, kjer vzameš najcenejšega (oz. cena/kvaliteta) na dolgi rok.

In ja, tudi brez vodovodarjev (s.p.-jev) bi se zadeve hitro ustavile, pa še vedno, ko najameš vodovodarja, zamenja cev in mu plačaš kolikorkoli že, je tukaj zgodbe konec. Kot pri delavcih, pride, oddela 8 ur, dobi plačo za tisti dan (oz sešteto za tisti mesec). Sicer bi tudi vodovodar lahko zahteval del dobička, pa avtomehnik d.o.o., ki popravlja službene avte, pa radio postaja, ki predvaja muziko, ki jo delavci poslušajo med delom, pa vozniki busov in vlakov, ki delavce peljejo do službe, itd itd. 
anekdota | 30.05.2018 | 19:10
 
BurekMan
Sem imel svojo firmo in bil delavec pri drugih podjetjih.

Če bi storili kot praviš bi morali najprej izstopiti iz EU, ker se tvoji predlogi ne skladajo s slovensko zakonodajo in zakonodajo EU.

Moj predlog o plačah ni niti slučajno primerljiv s plačami v nemčiji, temveč še vedno precej nižji.

Kakor kje. Nekatari delavci so del podjetja, so lastniki delnic podjetja itn.
Seveda, če ima podjetnik profit, ga ima pravico pobrati sam, ne pa pravično deliti z delavci, četudi profit skupaj ustvarjajo. Stroji, oprema itn. ostane podjetniku, je njihov lastnik!
Resda večina delavcev v privatnih podjetjih niso lastniki podjetja in niso vložili v podjetje kapitala, vlagajo pa svoje delo, čas in energijo.

Poglejmo še širše. Kaj je omogočilo, da je podjetnik kupil stroje? Denar. Kje je denar dobil? Ponavadi od staršev ali pa z začetkom majhne obrti, ki je prerasla v večjo. Kje so ga dobili starši? Prav tako od drugih ljudi. Vse kar nekdo ima, ima od drugih ljudi in samo nekaj malega od tega je zares ustvaril z lastnim delom. Pomeni, da so ljudje, je družba plačala, da je nekdo nekaj ustvarjal. Družba je investirala v njegovo delovanje, zaradi potreb ljudi s tem, daje odkupovala njegove izdelke, storitev. Podjetnik je zgolj posrednik za potrebe družbe med različnimi segmetni družbe. Družba ga za njegovo delo, vodenje podjetja nagradi z  odkupov storitve, izdelkov. Toda bistveno vprašanje je KOLIKO ga nagradi!! - V tem se "skriva" celotna težava.

Primer, nek privatnik izdeluje jaške za kanalizacijo in je edini v državi, ki to počne. Država, državljani nujno potrebujemo jaške pri izgradnji novih cest. Tako od tega podjetnika odkupimo 20.000 komadov. Podjetnik s profitom investira v širitev podjetja, najde nove trge v tujini, nabavi nove stroje, zaposli več delavcev... Plača zaposlene, jim da minimalca ali malo več, sam pa še vedno pobere več milijonski profit.

Namesto, da bi sebi izplačal sicer dobro plačo, si izplača veliko preveč denarja, v mislenosti, češ saj mu pripada, ker je sklenil dober posel; namesto, da bi denar vrnil nazaj v družbo od katere je denar dobil, si kupi jahto, porsheja, živi na veliki nogi, zapravlja ipd.  Poglej si plačo direktorja prezadolženega Elana (preko 600.000 EUR letno!); zakaj že? Ker lahko, ker to družba, zakonodaja takšne ekscese dopušča. Menda je plača direktorja Krke 73.000 EUR mesečno!

anekdota | 30.05.2018 | 19:32
 
nadaljujem 1:

Z denarjem bi lahko podprl lokalno skupnost, investiral v izboljšanje lokalne infrasktukture, večje plače zaposlenih, njihovo izobraževanje, obnovo lokalne bolnišnice, izobraževal brezposelne v poklice, ki jih potrebuje podjetje; in tako bi se denar oplemenitil in vrnil v družbo nazaj.

Nenadzorovan kapitalizem pa omogoča ekscese, v katerih neka oseba ali podjetje pobira od drugih ljudi-družbe mnogo več, kot pa je dejansko družbi dal. In tako se ustvarjajo v družbi vse večje neenakosti med ljudmi. Nastradajo naposled vsi, tudi podjetja, predvsem mala, ker država, ki dobi premalo skozi davke nazaj, dvigne davke, ki jih podjetniki z malo ali nič profita komaj plačujejo ali pa propadejo. Zakaj, zaradi požrešnih ljudi, ki mislijo, da ji pripada precej več, kot jim zares. Nekatera podjetja bi enostavno morala plačevati mnogo več davka, druga pa nič, ker ga ne zmorejo. Pavšal vsi enako dejansko ni pravičen. 

Pozabljaš, da ima delodajalec pogosto zaposlene delavce, ki mu prodajajo storitev, komercialiste, marketing,  te ali one profile delavcev. Pomeni, da prodaja ni zgolj problem delodajalca, temveč vseh zaposlenih. Če podjetnik propade, propade cel kolektiv zaposlenih, ker izgubijo zaposlitev.

Vsi podjetniki ne vzemajo kreditov, kaj šele hipoteke. Vsi se ne podajo v enake rizike. Prav tako stroji ostajajo v lasti podjetnika. Podjetje seveda je rizik, ki ga nosi podjetnik, a deloma tudi zaposleni v njegovem podjetju.
Hišo v kateri živiš si morda zgradil samo s tvojim denarjem, toda tudi tvoja žena jo vzdržuje, vanjo vlaga energijo itn. Podobno je s podjetji.

Podjetnik se je sam odločil za rizik. Nihče ga ni silil v ustvarjanje podjetja. Je povsem njgova lastna odločitev. Kar pa NE pomeni, da je pravično, da v kolikor postane uspešen podjetnik, da lahko izčrpava družbena sredstva, družbo, ljudi kolikor želi zgolj zato, ker ustvarja nekaj, kar ljudje potrebujejo. A ravno to se dogaja.

V družbi lahk
Burek Man | 31.05.2018 | 00:01
>Resda večina delavcev v privatnih podjetjih niso lastniki podjetja in niso vložili v podjetje kapitala, vlagajo pa svoje delo, čas in energijo.

Delavci vlagajo svoje ure za denar. Če je profit, če ni profita, 8 ur na dan, naslednji mesec, plača. Pa če je profit, ali pa ne.

>Poglejmo še širše. Kaj je omogočilo, da je podjetnik kupil stroje? Denar. Kje je denar dobil? Ponavadi od staršev ali pa z začetkom majhne obrti, ki je prerasla v večjo. Kje so ga dobili starši? Prav tako od drugih ljudi. Vse kar nekdo ima, ima od drugih ljudi in samo nekaj malega od tega je zares ustvaril z lastnim delom.

Denar je samo menjalno sredstvo. Nekdo je lovil srne, drugi je gojil paradajz. Če je lovec hotel solato, je lahko zamenjal meso za paradajz. Če je paradajzar imel raje svinjino, je moral lovec zamenjati meso srne za meso svinje, seveda če je gojitelj svinj hotel srnino meso.  Če zdaj na firmi izdeluješ naprimer stole, rad bi pa burek za malico, boš težko zamenjal stol za burek. Zato pa imamo konvertibilno sredstvo, kjer smo nečemu pripisali neko vrednost (najprej zlatu, potem papirčkom s številkami gor, potem pa računalnikom in številkam v njih), kjer namesto blagovnih menjav, lovec zamenja srnino meso za denar (ki mu ga dajo tisti, ki bi jedli srnin golaž), in te papirčke da paradajzarju, ki jih bo prav tako kasneje lahko zamenjal za svinjino.

Torej en pek, ki peče kruh, je dobil denar res da od drugih, ampak zaslužil si ga je pa popolnoma sam. V svetu brez denarja bi ta kruh menjal za raznorazne predmete, ki jih rabi, ali pa ne.

>Pomeni, da so ljudje, je družba plačala, da je nekdo nekaj ustvarjal. Družba je investirala v njegovo delovanje, zaradi potreb ljudi s tem, daje odkupovala njegove izdelke, storitev. Podjetnik je zgolj posrednik za potrebe družbe med različnimi segmetni družbe. Družba ga za njegovo delo, vodenje podjetja nagradi z  odkupov storitve, izdelkov. Toda bistveno vprašanje je KOLIKO ga nagradi!! - V tem se "skriva" celotna težava.

Ne, plačali so posamezniki. Razen seveda, če gre za javni sektor, tiste pa res plača družba. Je pa res tam marsikdaj težko ugotoviti, kaj točno so ti ljudje naredili, da so si prislžili ta denar. Na televiziji sicer res kažejo policiste, meicinske sestre, ipd, ki imajo dosti dela, na ulicah so pa razni mešaći zraka, ker morajo prej omenjeni poklici takrat delat.

>Primer, nek privatnik izdeluje jaške za kanalizacijo in je edini v državi, ki to počne. Država, državljani nujno potrebujemo jaške pri izgradnji novih cest. Tako od tega podjetnika odkupimo 20.000 komadov. Podjetnik s profitom investira v širitev podjetja, najde nove trge v tujini, nabavi nove stroje, zaposli več delavcev... Plača zaposlene, jim da minimalca ali malo več, sam pa še vedno pobere več milijonski profit.

To, kar ti omenjaš je monopol, in tukaj so zadeve precej regulirane. Ker pa je mnopolov precej, precej malo, sploh pri osnovni infrastrukturi, država pač vzame najcenejše cevi. Razen pač, če je država pokvarjena, pa vzame od "kolega", to je pač problem države. Nek privatnik, ki rabi cevi, in jih kupuje s svojim denarjem, bo že vzel najboljše cena/kvaliteta razmerje.


>Namesto, da bi sebi izplačal sicer dobro plačo, si izplača veliko preveč denarja, v mislenosti, češ saj mu pripada, ker je sklenil dober posel; namesto, da bi denar vrnil nazaj v družbo od katere je denar dobil, si kupi jahto, porsheja, živi na veliki nogi, zapravlja ipd.  Poglej si plačo direktorja prezadolženega Elana (preko 600.000 EUR letno!); zakaj že? Ker lahko, ker to družba, zakonodaja takšne ekscese dopušča. Menda je plača direktorja Krke 73.000 EUR mesečno!

Denar je dobil od ljudi, ki so hoteli njegovo uslugo. Če lovec zamenja kilo srne za paradajz, ne rabi tega paradajza dati nazaj paradajzarju.

Situacije ne poznam, ampak Elan je privat firma, in ta denar bi si lastniki lahko izplačali - ker je to pač njihov denar. Če mislijo, da je bolje, da gre ta denar managerju, je to tudi njihov problem. Če je pa bilo to v času državnega lsatništva, pa to samo pomeni, da je država slab lastnik, in da je dobro, da so zadevo prodali. Podobno velja za Krko, denar, ki ga podjetje ustvari je last lastnikov podjetja, in če se strinjajo, da direktor dobi kolikorkoli že, je to njihov problem. 
anekdota | 30.05.2018 | 19:32
 
nadaljujem 2:

V družbi lahko naredimo tudi drugačne okoliščine, kjer se posameznik ne bo potreboval izpostavljati na tak način, temveč se lahko ustvarja skupna podjetja, kjer so nosilci rizika vsi zaposleni enako. Takšna podjeta tudi v sloveniji že obstajajo. Seveda pa nemalo podjetnikom to ni v interesu, saj želijo upravljati s celotnim profitom sami, ne deliti z drugimi, in imeti celotno moč upravljanja.

Da, zadruge so dobra zadeva. V temu se strinjava. Do zadrug bi tudi prišlo, če ne bi bilo večina kapitala v privatnih rokah. A nihče od njih se kapitala ne bo odrekel, in ga podaril družbi, da začne ustvarjati zadruge, kajne.

To kar praviš (da se konča) ne drži, ali pa vsaj vedno ne. Kot sem omenil, v sloveniji imamo podjetja, ki so nastala iz iniciativo več ljudi in si celoten dobiček delijo, ter so lastniki podjetja vsi zaposleni. - To je prava prihodnost!

Seveda, saj je tako že tisočletja. Skrajni čas pa je, da se preseže delitev na naše, vaše, moje tvoje, temveč se najprej poskri za vse ljudi, da imajo vsi osnovne pogoje za bivanje in delo, nato pa dodatno nagrajuje tiste, ki družbi dajejo več kot drugi. Vse drugo je bolj ali manj izkoriščanje ljudi. Tipičen primer nenadzorovanega korporatizma, ki ima vse niti moči države v svojih rokah so ZDA. Tega pri zdravi pameti ne želi nihče.
anekdota | 30.05.2018 | 19:42
 
nadaljujem 3:

V tem se nikakor ne strinjava. Tak sistem, kjer bi preživel zgolj tisti, ki ima najcenejše izdelke ali storitve imamo bolj ali manj sedaj. Posledice pa vidimo kakšne so. Na okolju, v minimalci, prekarstvu, slabi kvaliteti itn.
Konkurenca je sicer dobra v sistemu kot ga imamo in ga želiš, toda konkurenčnost, ki se gradi na plečih zaposlenih tako, da se niža stroške zaposlitve, viša davke, uvaja prekarstvo in minimalne plače, zgolj zato, da je podjetje najbolj konkuenčno, ima najnižjo ceno produkta ipd., ni zdrava in pametna dolgoročna usmerjenost družbe.
Topičen primer je Kitajska, ki  izdeluje izdelke za ves svet za ogromno ceno uničevanja okolja, ki posledično ustvarja globalne ekološke katastrofe, katerih posledice nosimo in bomo nosili vsi.
- To dela kapital, konkurenca ipd, kot jo želiš.

Konkurenca v kateri mora človek biti vedno boljši, vedno hitrejši, vedno pametnejši, vedno bolj predan zgolj podjetju, vse manj pa temu, za kar je dejansko na tem svetu. Boljši napredujejo, slabši propadajo. Tak svet ni svet pameti, temveč svet pohlepa, denarja, kapitala, ki ga ni nikoli dovolj.

Na svetu bi lahko bilo precejmanj kot je sedaj in bi lahko bili ljudje bolj srečni, če bi dobrine in ustvarjeno bolj pravično delili.

Burek Man | 31.05.2018 | 00:17
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: podvojen komentar
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:40
>V tem se nikakor ne strinjava. Tak sistem, kjer bi preživel zgolj tisti, ki ima najcenejše izdelke ali storitve imamo bolj ali manj sedaj.

Torej, ko kupuješ televizor greš zanalašč v dražjo trgovino? Ali pa kupiš enakovreden model od dražjega podjetja, ker so naprimer sony-ji dražji od samsungov, pa da bo še sony imel kaj profita, raje vzameš dražji model?

>Na okolju, v minimalci, prekarstvu, slabi kvaliteti itn.

Za okolje imamo regulacijo države, in prav je tako. Kako dobro država to delo opravlja je spet drug problem. Če bi obstajale privat inšpekcije, ki bi dobivale procente od kazni, bi bilo v dveh tednih vse čisto (in ne, ne si želet tega). Tak primer je že ljubljansko redarstvo, ki je sicer daleč od privatnega, a na področjih kjer smejo delovati, so res učinkoviti. Voziš pol leta, brez da srečaš policista, a če parkiraš narobe v ljubljani, boš v petih minutah fasal kazen na šipo.

Minimalci in slaba kvaliteta dela so povezani, a tudi to je problem delodajalca - kolikor plača, tolikor dobi. Zdaj, če mu je to zadosti, pa pač je. Država delodajalca sili, da delavca plača, nihče pa delavca ne sili, da more delat. Prekerstvo je pa posledica visokih prispevkov in davkov ter prezaščitniške zakonodaje v korist delavcev. Manjša napaka v postopku, pa moraš še lopove zaposlit nazaj.. večkrat.. pa še plačat za vmes:

https://www.rtvslo.si/lokalne-novice..li-sluzbe/436392

>Konkurenca je sicer dobra v sistemu kot ga imamo in ga želiš, toda konkurenčnost, ki se gradi na plečih zaposlenih tako, da se niža stroške zaposlitve, viša davke, uvaja prekarstvo in minimalne plače, zgolj zato, da je podjetje najbolj konkuenčno, ima najnižjo ceno produkta ipd., ni zdrava in pametna dolgoročna usmerjenost družbe.

Vedno se niža stroške in viša dobiček. Tudi ti to počneš, ko kupuješ poceni, in menjaš službo za tisto, ki je bolje plačana. "prekerci" že zdaj lahko prijavijo delodajalca, a se marsikomu tako bolj splača (večji neto) kot pri redni zaposlitvi, pa so tiho. In delavci so popolnoma isti. Če ti pride drug delodajalec, ti ponudi 50% več, kot imaš sedaj, pa boljše pogoje dela... kaj boš naredil? Zakaj pa delavci hodijo na razna izobraževanja, tečaje, uspoabljanja, opravljajo certifikate ipd... zaradi lepšega?

>Topičen primer je Kitajska, ki  izdeluje izdelke za ves svet za ogromno ceno uničevanja okolja, ki posledično ustvarja globalne ekološke katastrofe, katerih posledice nosimo in bomo nosili vsi.

Delajo popolnoma isto kot ostanek sveta, samo zaradi komunizma nekaj let kasneje. Tudi Evropa je imela svoje obdobje hitrega zaslužka na račun okolja, pa amerika tudi... zakaj ne bi še kitajska? Tudi oni grejo na vse čistejšo tehnologijo.

>Konkurenca v kateri mora človek biti vedno boljši, vedno hitrejši, vedno pametnejši, vedno bolj predan zgolj podjetju, vse manj pa temu, za kar je dejansko na tem svetu. Boljši napredujejo, slabši propadajo. Tak svet ni svet pameti, temveč svet pohlepa, denarja, kapitala, ki ga ni nikoli dovolj.

Temu se reče narava. Boljši lovec, več ujetih srn, več paradajza, več žensk, več otrok, itd. Lahko se trudiš, 20 ur na dan loviš, in imaš vsega še več, lahko po ih urah nehaš, in imaš neko povprečje, lahko pa ne loiš, ampak si samo "vajenec", pa dobivaš ostanke. Družba/država pa regulira da vsak ki dela, dobi vsaj minimalca. 

>Na svetu bi lahko bilo precejmanj kot je sedaj in bi lahko bili ljudje bolj srečni, če bi dobrine in ustvarjeno bolj pravično delili.

Najbolj pravično bi bilo, da da bi dobil vse kar si ustvaril, oz. prodal. To je pa lahko tvoja storitev ali pa izdelek. Torej, jaz tebi popravim cev, ti meni daš 150eur, hvala lepa, adijo. Ampak tukaj se vmeša država, kjer meni pobere slabo polovico od teh 150eur. Če ti zamenjam veliko cevi, mi pobere še več. To bi bilo vse ok, če bi ta denar šel za stvari, ki jih kot družba rabimo, ampak v večini primerov ni  tako.. pa naj gre za TEŠ,operacijske mize, falcon, pa dalje..

Moraš se zavedat, da delavci so samo "samostojni podjetniki", ki prodajajo svoje ure za denar z neko pogodbo, ki določa določene omejitve (delovni čas, odpovedni rok, itd.). Tako kot vodovodarja ne zanima tvoj dobiček, tudi delavca ne, in v primeru izgube, tako vodovodar kot delavec pričakujeta svojo plačo. V primeru, da delavci hočejo delat za dobiček, pa nosit ves ostali riziko, obstajajo tudi take možnosti, od večlastniškega podjetja, v obliki zadruge, ipd, pa do modernejših malih ekip (startupov) ipd. A izkae se, da večina ljudi hoče le svojih 8 ur, in plačo naslednji mesec.
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: podvojen komentar
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: podvojen komentar
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: podvojen komentar
Burek Man | 31.05.2018 | 00:18
> Z denarjem bi lahko podprl lokalno skupnost, investiral v izboljšanje lokalne infrasktukture, večje plače zaposlenih, njihovo izobraževanje, obnovo lokalne bolnišnice, izobraževal brezposelne v poklice, ki jih potrebuje podjetje; in tako bi se denar oplemenitil in vrnil v družbo nazaj.

Če ima res 73.000eur bruto plače, podjetje stane cca 84.700eur (bruto bruto), na račun pa dobi 29.600 eur (neto). torej družbi dal 55.000 eur. Pa še ddv, vsakič ko kaj kupi, pa trošarine, vsakič ko natanka gorivo. Pa ne štejem ddvja, ki ga država pobere podjetju, ko le-to kaj proda. A ni zadost?

>Nenadzorovan kapitalizem pa omogoča ekscese, v katerih neka oseba ali podjetje pobira od drugih ljudi-družbe mnogo več, kot pa je dejansko družbi dal.
Primer zgoraj, dobil je 29k, plačal 55k. + ddv, + trošarine. Pa verjetno kar precej tega denarja zaokroži nazaj "v družbo", ker tudi vse te silne bazene in vile in jahte mora nekdo zgradit pa vzdrževat.

>Nekatera podjetja bi enostavno morala plačevati mnogo več davka, druga pa nič, ker ga ne zmorejo. Pavšal vsi enako dejansko ni pravičen. 

Podjetja plačajo ddv (ki se strinjam, da je previsok), davek na dobiček (če dobička kaj je), posamezniki pa že zdaj po linearni lestvici prispevke, in po "progresivni" lestvici dohodnino, česar se pri večjih številkah nabere kar precej več kot pol.

>Pozabljaš, da ima delodajalec pogosto zaposlene delavce, ki mu prodajajo storitev, komercialiste, marketing,  te ali one profile delavcev. Pomeni, da prodaja ni zgolj problem delodajalca, temveč vseh zaposlenih. Če podjetnik propade, propade cel kolektiv zaposlenih, ker izgubijo zaposlitev.

Seveda, če propade Trgovina Micka d.o.o. tudi Vodovodar janko s.p. zgubi del prihodka. Ampak on, tako kot delavci samo prodaja svoje ure za denar. Ko zmanjka denarja, mora svoje ure prodajat pač komu drugemu.

>Vsi podjetniki ne vzemajo kreditov, kaj šele hipoteke. Vsi se ne podajo v enake rizike. Prav tako stroji ostajajo v lasti podjetnika. Podjetje seveda je rizik, ki ga nosi podjetnik, a deloma tudi zaposleni v njegovem podjetju.
Hišo v kateri živiš si morda zgradil samo s tvojim denarjem, toda tudi tvoja žena jo vzdržuje, vanjo vlaga energijo itn. Podobno je s podjetji.

Vsi podjetniki investirajo svoj denar, oz v prieru zunanjih investicij denar investitorjev, ki so prav tako deležni na koncu dobička. Žene in delavca ne moreš primerjat, ker gre za popolnoma različno stvar. Lahko si pa zamisliš, da najemam recimo vsak teden čistilni servis, vsak mesec vodovodarja, vsako leto dimnikarja. Prav tako podjetje - lahko najame zunanji čistilni servis ali pa zaposli čistilko - v obeh primerih je isto delo opravljeno, isto delo je plačano, pa nikomur ne pade na pamet, da bi za čistilni servis zahteval del dobička. Ali pa za kurirsko službo, in prav tako, kot doma, za dimnikarja, vodovodarja, itd. To so vse ljudje, ki prodajo svoje ure za denar. Nekateri prek drugega podjetja, nekateri kot samostojni podjetniki, nekateri pa pač kot zaposleni.

>Podjetnik se je sam odločil za rizik. Nihče ga ni silil v ustvarjanje podjetja. Je povsem njgova lastna odločitev. Kar pa NE pomeni, da je pravično, da v kolikor 
heizenberg | 30.05.2018 | 08:25
Odlično! Delal sem 40 let od prvega do zadnjega dne in naračunali so mi 540 € pokojnine ... Zdaj pa naj mi predlagatelj pove, kdo je upravičen do dostojnega življenja ... Najbrž lenuhi ....
Sony Globokar | 30.05.2018 | 16:24
Pravkar preberem, da je pod novo vlado v republiki Avstriji najnižja socialna pomoč 863€ in se je od l. 2012 zvišala za 60 %. Zahteva pa se minimalno znanje nemškega jezika (da se lahko sporazumevaš v trgovini...) ali pa angleškega jezika, da se lahko pogovarjaš z Avstrijci.
Burek Man | 30.05.2018 | 16:38
Super, lahko dvignemo tudi cene na avstrijske? Predvsem vse storitvene in obrtniške dejavnosti, gostilniške, cene najemnin (sploh v mestih), (zobo)zdravstvene usluge (zobarja tudi tam, vec ali manj kar placujejo), itd?

Al pa vsi racunate na avstrijsko socialo, zivet pa v sloveniji, pa jutrnja kavica za 60 centov v lokalnem pajzlu?
stefanija | 31.05.2018 | 10:12
Zvišat cene? A se ti blede? Frendica v Avstriji je s tem denarjem dejansko lahko preživela in sebe in otroka, dobila je subvencijo pri najemnini stanovanja in plačali so ji šolanje. Tok o višjih cenah.
Burek Man | 31.05.2018 | 11:22
Jah če ti nekdo drugi plača stanovanje, ga vzdržuje (kar lastnik dela), po možnosti še del stroškov plačuje, pa zraven da slabih 900eur... nevem no.. v sloveniji bi potem 80% ljudi ostalo doma. 

Vem pa, koliko stanejo vodovodarji, mizarji, avtomehaniki, gradbeniki, ... pa tudi vem koliko stane sendvič, frizeraj, itd., in s takimi cenami tudi ni problem vse te delavce plačat več. 

Ampak v sloveniji, kjer 600.000 ljudi preživlja celotni javni sektor + vse upokojence + teš, falcone, operacijske mize, IT sisteme v UKC, bančne luknje nlb, pa še razne patrije, ipd., tem ljudem še več pobrat, in dat še več tistim, ki ne delajo sploh, pomeni da bo prvih vse manj in drugih vse več. 
andrejček | 13.06.2018 | 07:49
Za moj poklic je plača v Avstriji 2500 neto, v SLO je 990 neto... Se strinjam z avstrijsko plačo
Tomozuki | 11.06.2018 | 13:32 Prikaži
 
1.000 € neto naj bo. Da se mi ne bo več splačalo delat in bom šel na borzo, kjer bom lahko veselo fušal. Pa da še nekaj 1000 migrantov pride v to državo, kjer se cedita med in mleko. Malo sarkazma. 

Še te, ki so brezposelni in dobivajo že tako preveč podpore napram zaposlenim, bi bilo treba vključit v razne občinske dejavnosti kot so pometanje cest, košnja trave, pobiranje smeti itd. Čas imajo, denar pa nikomur ne pada z neba.