Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Legalizacija (pravnega) splava za moške

3388 OGLEDOV 28 KOMENTARJEV

Gresta dva na žur, malo alkohola, seks, kondom poči. Dva resna partnerja redno seksata, poči kondom, zataji tabletka, itd. Dva redno seksata, ženska zagotavlja, da jemlje tabletke, a jih ne. Itd.

Takoj po počenem kondomu, ima ženska možnost "day after" tabletke, ki prepreči neželeno nosečnost. V primeru zanostive, obstaja kar nekaj vrst medicinskih posegov za splav nezaželenega zarodka. V primeru da nista v zvezi, obstaja tudi možnost, da ženska rodi, očeta sploh ne obvesti o nosečnosti, oče se šteje za "neznanega", in se kljub temu lahko odpove otroku (ga da v rejo/posvojitev).

Medtem moški lahko samo upa, da se bo odločila tako, kot si želi on, ker sicer sledi ali 20+letno vzgajanje neželenega otroka (po možnosti z osebo, ki mu ni primarna izbira za partnerico), ali pa 18-26letno plačevanje preživnine.

Predlagam možnost, da se tudi moškemu omogoči opcija t.i. "pravnega"/zakonskega "splava". Torej, da je ženska dolžna pravočasno obvestiti (potencialnega) očeta o nosečnosti (ali možnosti nosečnosti), in da tudi za moškega velja določen rok, kjer se lahko odloči, da se otroku pravno-formalno odpove. Torej s podpisom dokumenta se odpove vsem pravicam in dolžnostim glede otroka (kot če bi bil oče neznan), potem pa ima ženska vse prej naštete možnosti, glede na trenutno stanje (day after tabletka, splav, itd., oz. da ga rodi, in je zanj odgovorna sama).

Trenutno je vsa izbira glede potomstva na voljo samo ženskam, kjer zaradi nesreč ali pa prevar moški ostanejo brez kakršnekoli možnosti odločanja o svoji dolgoročni prihodnosti, medtem ko so te izbire ženskam že dane. Fer bi bilo, da imata to možnost odločanja oba.

18 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D delavec43 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 9. 2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Po pregledu prejetega predloga ugotavljamo, da le-ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kot prvo izpostavljamo, da 55. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok. Iz te ustavne svoboščine izhajajo pravice do informiranja in svetovanja o načinih in sredstvih za uravnavanje rojstev, ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, preprečevanja zanositve (kontracepcija, sterilizacija) in pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Gre za individualno človekovo pravico in ne skupno pravico partnerjev oziroma zakoncev. Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je pravica ženske, da razpolaga s svojim telesom oziroma o njem odloča sama.

V nadaljevanju pojasnjujemo veljavno zakonodajo glede ugotavljanja in izpodbijanja očetovstva, pri čemer smo upoštevali opisane situacije, to je, da se otrok rodi izven zakonske zveze. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa v 87. členu, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje očetovstva (če se je s priznanjem otrokova mati strinjala) in ugotovitev očetovstva (sodna odločba) se vpišeta v matični register. ZZZDR nadalje določa v 123. členu, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, v primeru rednega šolanja pa tudi po polnoletnosti in sicer največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Družinski zakonik, ki se uporablja od 15.4.2019 dalje, bistveno ne spreminja ureditve glede očetovstva za otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi.

Nadalje pojasnjujemo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v sodbi, številka: U-I-328/05-12 z dne 18.10.2007, zavzelo stališče, da pravica posameznika do poznavanja svojega izvora spada v sklop osebnostnih pravic in da temelj in mejo ustavnega varstva osebnostnih pravic določata 34. in 35. člen Ustave Republike Slovenije. Iz sodbe nadalje izhaja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije že sprejelo stališče (odločba številka: U-I-25/95 z dne 27.11.1997), da imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave Republike Slovenije) posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. V zvezi s tem je Ustavno sodišče Republike Slovenije opozorilo na pomembnost prvega odstavka 7. člena Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradi list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP), ki določa, da mora biti otrok takoj po rojstvu vpisan v rojstno matično knjigo in ima od rojstva pravico do imena, pravico pridobiti državljanstvo in po možnosti pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj. Drugi odstavek istega člena pa določa, da bodo države pogodbenice zagotovile uresničevanje teh pravic v skladu s svojo notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s tega področja, še posebej tam, kjer bi bil otrok sicer brez državljanstva.

Priloge:

Komentarji