12. 6. 2018
Odziv Ministrstva za finance
Davek na motorna vozila je bil uveden leta 1999 in se v skladu z določbami Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZDMV) plačuje od motornih vozil iz posameznih tarifnih oznak 87. poglavja kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, in ne vključuje davka na motorna vozila in davka na dodano vrednost. Stopnja davka za avtomobile je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Poleg emisij CO2 in vrste goriva, na višino davka vplivajo še druge okoljske komponente (kriterij EURO standardov, izpusti trdnih delcev). Za bivalna vozila, motorna kolesa ter trikolesa in štirikolesa je stopnja davka odvisna od moči motorja. Podobna ureditev kot je za avtomobile glede povečanja stopnje davka na podlagi drugih okoljskih komponent je urejena tudi za omenjena motorna vozila.
Z uveljavitvijo zakona, ki ureja uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je bil poleg davka na motorna vozila leta 2012 uveden dodatni davek na motorna vozila, ki se prav tako plačuje od davčne osnove (t.j. prodajne cene) motornega vozila. Namen uvedbe dodatnega davka na motorna vozila je bil, da se dodatno obdavči t.i. luksuzna motorna vozila, kar so praviloma tudi motorna vozila z večjo prostornino motorja, zato je stopnja dodatnega davka na motorna vozila odvisna od prostornine motorja. Dodatni davek na motorna vozila se obračunava za ista motorna vozila in od enake davčne osnove kot davek na motorna vozila, pri čemer je višina davčne stopnje dodatnega davka na motorno vozilo določena progresivno, v odvisnosti od prostornine motorja.
Ob upoštevanju zgoraj navedenega, se torej pri obdavčitvi motornih vozil z davkom na motorna vozila kot tudi dodatnim davkom na motorna vozila, poleg prodajne cene vozila, ki je davčna osnova, upoštevajo za določitev stopnje davka tudi okoljske komponente. To pomeni, da ZDMV s takšnim načinom obdavčitve motornih vozil zasleduje tudi okoljski cilj, ki strmi k nakupu vozil z nizkimi izpusti CO2 ter nižjo prostornino motorja.
V zvezi z izpostavljeno problematiko uporabe motornih vozil s tujimi registrskimi tablicami v Republiki Sloveniji in s tem posledično tudi neplačanim davkom na motorna vozila pojasnjujemo, da je obveznost registracije motornih vozil urejena v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17), ki je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. V skladu s 27. členom omenjenega zakona morajo biti v Republiki Sloveniji registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež. Prav tako se morajo v roku 30 dni od od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji registrirati vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. V zvezi z analizo finančnih učinkov uvedbe dodatnega davka na motorna vozila po ZUJF pojasnjujemo sledeče. Prihodki državnega proračuna iz naslova dodatnega davka na motorna vozila so v letih 2012 do 2017 znašali skupaj 27,6 mio. evrov, oz. 4,6 mio. evrov letno. Prihodki z izjemo leta 2016, ko so bili za 0,7 % nižji kot v letu 2015, naraščajo vsako leto. Prav tako lahko na osnovi podatkov iz davka na motorna vozila ugotovimo, da se povprečni izpust CO2 pri prvič registriranih vozilih pomembno zmanjšuje, kar lahko deloma pripišemo tako davku na motorna vozila, kot tudi dodatnemu davku na motorna vozila, saj je narava obeh davkov, da bolj obdavčita vozila z večjo porabo, kar zmanjšuje vrednosti CO2 izpustov.
Navedeno kaže na to, da se z vključitvijo okoljskega kriterija (izpusti CO2, prostornina motorja), uspešno zasleduje okoljski vidik obdavčitve motornih vozil (zmanjšanje emisij), pri čemer dodajamo, da bo glede na uspešno zasledovanje zastavljenih okoljskih ciljev v prihodnje primerno preučiti tudi možnost zasledovanja strožjih okoljskih ciljev in temu ustrezno prilagoditi tudi davek na motorna vozila z vključitvijo novih ali preoblikovanjem obstoječih okoljskih kriterijev kot podlage za odmero davka.